Milan Osterc: »Tudi ženska, katere mož pije, deluje nezdravo«

Pogovor je stekel z Milanom Ostercem, predsednikom Društva za zdravo življenje Nova pot Radenci, kjer skupaj z strokovnim sodelavcem, psihiatrom Jožetom Kociprom že več kot dest let na podlagi strokovnih znanj in izkušenj ponujajo kvalitetne informacije, nasvete in usmeritve ljudem, ki so zašli na pot odvisnosti od alkohola. Posebej smo se dotaknili skupine za samopomoč, delujoče v HSD v MS, ki je namenjena osebam, katerih partnerji se soočajo s težavami te težke zasvojenosti. 

Že 14 let ste predsednik Društva za zdravo življenje Nova pot, tri leta pa tudi vodite v Hiši sadežev družbe v Murski Soboti skupino za samopomoč, ki je namenjena predvsem osebam, katerih partnerji imajo težave z alkoholom. Kako je skupina nastala , v sodelovanju s katerimi organizacijami in na kak način v bistvu deluje?  

Skupina za samopomoč je v bistvu nastala pred tremi leti na lastno samoiniciativno pobudo, kot plod spoznanja, da je potrebno tudi tistim, katerih parterji  imajo težave s prekomernim pitjem, nekako ponuditi določeno svetovanje, saj se ob tej težavi tudi oni soočajo s številnimi težavami in vprašanji. Človek, ki pije, ima problem, oseba ob njem pa tako rekoč tudi težavo, v kateri se večinoma ne znajde. Tako smo v sodelovanju s HSD ustanovili to skupino, ki deluje enkrat tedensko. Ker imajo prvenstveno v primerjavi z ženskami več težav z alkoholom moški, so naše uporabnice predvsem ženske, seveda izjeme potrjujejo pravilo in pogovorne skupine so namenjene obojim.

Kako poteka samo svetovanje in na čem temelji sam program za uporabnike?

Program temelji na rednih srečanjih, katerih osnova je odkrit pogovor, preko katerega se ugotovijo specifične težave, okoliščine, v katerih se določena uporabnica nahaja in glede na to tudi sproti postavljamo rešitve. Pogoj za razpletanje problemov je iskrenost na skupini, saj se brez tega oseba ne more soočiti s težavo, prav tako pa je potreben nek določen čas srečevanja, dolgotrajni proces, da se oseba, katere partner pije, sooči, dejansko prizna problem. Pogosto tudi čez čas komajda prizna, da ima v odnosu s partnerjem alkoholikom tudi ona težavo, problem in pogosto tudi nezdrav pristop delovanja. Ene ženske rabijo pregovoriti partnerja da spozna, da ima resnično težave z alkoholom, druge rabijo pomoč pri vzdrževanju odnosa po zdravljenju, tretje imajo težave v komunikaciji, in podobno. Ker imam sam izkušnjo z uporabo alkohola, ki zaradi zdravstvenega stanja po hudi nesreči ni spremenljiva, dobro vem, na kakšen način lahko alkohol škodi, zelo dobro prepoznam dan problem odvisnosti, na ta način pa lažje pomagam osebam, ki so kakor koli vpete v problem z odvisnostjo od alkohola.

Svojci oseb odvisnih od alkohola pogosto s svojim ravnanjem in odzivom ne pomagajo, kvečjemu obratno. Ne znajdejo se, zato delujejo nekonstruktivno. Katere napake največkrat delajo in kako bi morale pristopati?

Partnerke pogosto zanikajo, da ima njihov mož ali fant težave z alkoholom. Sram jih je, zato jih pred drugimi zagovarjajo. Pogosto si zaradi čustvene navezanosti problema tudi ne priznajo, ali ga vidijo v drugačni luči, kot dejansko je. Zaradi čustvene navezanosti so tudi partnerju preveč naklonjene, mislijo, da jih bodo z dobrimi dejanji pregovorile, naj prenehajo s pitjem, tako rekoč kupujejo si ljubezen. Zelo pogosto pa tudi svojo jezo prenesejo na njegove prijatelje, ki so v njenih očeh krivi za popivanje moža. Po drugi strani pa ne znajo včasih na pravi način komunicirati, izražati kako se počutijo, temveč le kritizirajo moške. V drugih primerih, po ozdravljenih odvisnostih, se spet dogaja, da ženske ne zaupajo moškemu, kar spet ni dobro. Prevzamejo vodilno vlogo v hiši, namesto njih odločajo, prevzamejo za vse odgovornost  in njim na tak način odvzamejo moč in sposobnost.

Kar je bistveno in potrebno, pa je,  da se naučijo pametno pogovarjati, izražati kako se one same počutijo v dani situaciji, se na spoštljiv način pogovarjajo, hkrati pa mu odtegnejo njegove bonitete, če se ne drži pravil alkoholne abstinence. Zelo pomembno je, da ko je moški v procesu odvajanja, mora biti potrpežljiva, mu zaupati, saj je odvajanje od odvisnosti dolgotrajen proces.

Pravzaprav imajo kar težko nalogo, saj ima odvisnik od alkohola cel kup izgovorov.

Tako je. Ko je posameznik vpet v začaran krog omame, odvisnosti, bo naredil vse, da si to ne prizna. Poišče si izgovore, kot so, da vendarle drugi tudi pijejo, da so krivi kolegi, s katerimi se druži in podobno. Zato se po navadi mora zgoditi res kaj ključnega, da si prizna svojo težavo. Ali mu začenja pešati zdravje, dobi ultimat v službi, ga zapusti partner, ne funkcionira več na določenem področju in podobno. Tudi svojcem ob takim osebam, treba si priznati, ni lahko. Vprašanje pa je, kot smo prej omenili, ali se znajdejo.

Kako pa lahko posameznik oziroma njegovi svojci  prepoznajo, da ima nekdo problem z alkoholom? Da ne gre samo zgolj za pogostejše pitje, temveč za odvisnost.

Pri tem moram sprva omeniti, da nekdo, ki ima težave z alkoholom, še zdaleč ni samo nekdo, ki se »vala po jarku«, kakor veljajo še vedno stereotipi. Pri nas so ti znaki, tudi pogosto manj vidni, saj ima v Pomurju skoraj vsaka hiša v kleti svoje vino. Ni pa pomembno samo, kako pogosto nekdo pije, temveč tudi ob katerih priložnostih pije. Po psihični doktrini so v bistvu odvisni vsi, ki uživajo alkohol. Tako imenovane fizične odvisnosti se lahko posameznik znebi z 80 tedensko abstinenco, med tem ko hujša, psihična odvisnost ostane in te pa se brez določenega zdravljenja, strokovnega pristopa težje znebimo.

Kateri so tisti ključni premiki v načinu delovanja, čustvovanja, ki botrujejo k uspešnemu ozdravljenju od odvisnosti?

Treba se je zavedati, da za človeka, ki je imel ali ima problem z alkoholom, ni dovolj le zdravljenje, temveč ostane v tem procesu zdravljenja celo življenje. Pomembna je sto odstotna abstinenca do konca življenja. Prenekateri v času zdravljenja dobijo kup teoretičnega znanja in mislijo, da so težavo rešili, da morda lahko celo dalje občasno dvignejo kozarec in kaj malega spijejo. Vendar je tu zanka in na ta način se zagotovo prej ko slej vrnejo nazaj na stara pota. Potrebna je abstinenca do konca življenja. Potem pa je tu še seveda osebnostna rast, vključenost v redno strokovno obravnavo, reševanje specifičnih problemov, čustvenih težav, vključevanje partnerjev v obravnavo in podpora družbe. Slednja je zelo pomembna in pomoč svojcev, prijateljev ter družbe na sploh, ki se zavedajo, da je treba bivšemu odvisniku dati znova priložnost, da do preobrazbe ne gre čez noč. Družba v tem primeru ne sme delovati obsojajoče, stereotipno in kogarkoli stigmatizirati do konca življenja. Pomoč parnerja in svojcev je tukaj zelo zelo pomembna, zato tudi ta delujoča skupina za samopomoč, kjer se ženske naučijo pravilno delovati.

Naj še omenim, da človek po odvisnosti mora dati sebe na prvo mesto. Sebe in abstinenco – vse ostalo, družina, služba se bo potem postavilo samodejno, saj se v nasprotnem primeru lahko vse zruši. Naši uporabniki pogosto prelahko vzamejo ves program odvajanja, pričakujejo rešitve čez noč, ne prihajajo redno na rečanja, kar pa se po naših izkušnjah ne izkaže za dobro.

Kam se lahko obrnejo ljudje, ki prepoznajo da imajo problem z odvisnostjo od alkohola, ali njihovi svojci?

Pokličejo lahko mene osebno na tel. št. 031 538 586, ali me kontaktirajo na naši spletni strani društva Nova pot. Tako se dogovorimo za srečanje in pogovor. V primeru, da pa se posameznik želi naročiti na psihoterapevstko obravnavo pri dr. Kocipru, s katerim v programih tesno sodelujemo, pa mora poklicati ter se naročiti osebno, brez posredovanja partnerja. Rad bi še vse v tem koraku opogumil, težko je narediti prvo korak, ampak se obrestuje.