Tatjana Baligač: Joga predstavlja umiritev v hitrem tempu življenja

Z vaditeljico joge Tatjano Baligač smo se pogovarjali o pozitivnih učinkih vadbe za telo in duha, ki pridobiva vedno več ljubiteljev tudi v Pomurju.

Kdaj si se sama prvič srečala z jogo in kaj je botrovalo tvoji odločitvi, da se začneš z jogo tudi profesionalno ukvarjati?

Z jogo sem se srečala pred dobrimi 10. leti v času študija v Ljubljani. Šla sem skozi življenjsko krizo, ko sem ugotovila, da mi dosedanji način življenja ne ustreza in da moram nekaj spremeniti. Takrat sem se odločila za spremembe, za delo na sebi, v to pa je spadala tudi joga. Tako sem se odločila za obiske tečaja joge v Ljubljani. Ko sem prvič prišla na jogo, ko sem se usedla na blazino in ko smo začeli delati, sem se takoj našla v tej filozofiji, v tej obliki vadbe, dela s telesom in z energijo. Začutila sem, da mi je to pisano na kožo in da je to nekaj, kar tudi sama želim početi.

Sledila so leta obiskovanja tečajev, tudi ko sem šla kam na počitnice, sem se pozanimala, ali imajo v tistem kraju jogo. Tako sem obiskovala seminarje in tečaje, poleti pa tudi načrtno hodila na dopust na hrvaški otok Pašman, kjer so prav posebne delavnice joge, meditacije in osebnostne rasti. Vseskozi pa sem v sebi čutila, da bi nekoč želela tudi sama poučevati jogo in s tem dati naprej drugim to, kar je meni dala joga. S to odločitvijo sem kar dolgo odlašala, čeprav so me drugi že spodbujali k temu. Ko sem se vrnila živet v Prekmurje, sem v Murski Soboti iskala tečaj joge zase, vendar jih je prav takrat zapustila učiteljica joge. Predlagali so mi, da bi vodenje tečaja, glede na moje pretekle izkušnje, prevzela jaz in tako so se stvari začele kar spontano odvijati, prihajalo je vedno več vadb v vedno več krajih v Pomurju.

Kje si pridobivala znanje joge?

Večinoma sem znanje nabirala na svojih lastnih obiskih joge, na različnih delavnicah in seminarjih v tujini, tudi v Londonu, na Baliju ter  v Italiji, kjer sem živela in kjer sem nekaj časa tudi bivala v ašramu za jogo. V ašramu se najbolj intenzivno učiš joge neposredno od swamijev – duhovnih učiteljev jogijske tradicije, ki predajajo znanje preko meditacije, joge, dihalnih tehnik, satsangov, petja manter in kirtanov. To so jogijske hindujske pesmi, preko katerih se povezuješ z božanstvi,  besedila so v starem indijskem jeziku sanskrtu, ki medtem ko jih poješ vplivajo na tvojo prano – življenjsko energijo. Obiskala sem tudi seminarje iz uvoda v gestaltterapijo, kjer se poudarja zavedanje telesa, dihanja, misli, občutkov, sedanjosti in ta znanja prav tako vključujem na svojih urah joge.

Vmes sem se v Ljubljani izobraževala iz pravljične joge za otroke, trenutno pa tudi obiskujem učiteljski tečaj v okviru katerega poglabljam znanje, tako da bom v kratkem pridobila mednarodno priznano učiteljsko diplomo joge in meditacije.

Ko sem bila noseča in postala mama, pa sem začutila, da bi rada izvajala tudi vadbo za nosečinice in mamice z dojenčki, tako sem se dodatno izobraževala tudi na tem področju. Čas nosečnosti je poseben čas za vsako nosečnico. Pomembno je, da si vsaka nosečnica vzame čas zase in se poveže s svojim dojenčkom. Če je nosečnica umirjena, ima povečane hormone sreče, kar se prenaša tudi na otroka. Bolj je nosečnica sproščena, večje so možnosti, da se bo plod bolje razvijal ter imel po rojstvu več energije, bo bolj zdrav, tudi porod naj bi potekal bolj gladko.  Tudi po porodu pa mamice prihajajo na vadbe skupaj s svojimi dojenčki, kajti to druženje je pomembno za njih. Mamice so v času porodniškega dopusta večino časa v dnevu  same z dojenčkom, soočajo se z različnimi hormonskimi in telesnimi spremembami po porodu, kar je včasih lahko obremenjujoče. S to vadbo, ki je namenjena prav njim, pa delajo na sebi, na svojem telesu, svoji energiji, se srečujejo z drugimi mamicami, hkrati pa se tudi dojenčki srečujejo, spoznavajo in igrajo drug z drugim. Tudi mamice pravijo, da joga vpliva pozitivno na dojenčke, da bolj spijo po vadbi.

Kaj tebi pomeni joga v vsakdanjosti? 

Joga mi pomeni predvsem način, kako preko telesa prihajam v stik s svojo dušo. Na vsakdanji ravni to pomeni, da mi joga pomaga, da sem bolj skoncentrirana, imam več časa za opravke čez dan, mi pomaga, da na stvari gledam bolj optimistično, grem lažje skozi stresna obdobja, ki se dogajajo vsakemu človeku. Z jogo se počutim notranje bolj umirjeno, poveča se mi občutek intuicije, da se lažje odločam za stvari, ki so prave zame, da se z občutkom intuicije izognem problematičnim dogodkom in odnosom. Predvsem pa joga predstavlja umiritev v hitrem tempu življenja, ki je zelo obremenjujoč: služba, odnosi, družina, opravki – vsa ta področja od nas v današjem času zahtevajo celega človeka in če se jih lotevamo s pravo energijo, je vse lažje.  Joga je pri tem dragoceno orodje, ki nam pomaga, da ohranjamo ravnovesje v vsakdanjosti.

Joga kot telesna vadba ali joga kot meditacija? Kaj je po tvojem mnenju bolj v ospredju?

V današnjem času se joga predstavlja večinoma kot telesna vadba. Vendar tradicionlana joga pomeni to, da preko telesne vadbe, asan pridemo do meditacije. Meditacija je najvišji cilj joge. Je pa pri tem potrebno najprej pričeti s telesno vadbo asan - asane so jogijske vaje- da sprostimo telesne napetosti. Ko se telesne napetosti sprostijo, lažje sedimo in izvajamo pranajamo. To so dihalne tehnike, s katerimi upravljamo prano ali življenjsko energijo in uravnavamo naše življenjske sisteme: energijo, duševni sistem, umirjamo misli … Asane in pranajama so predpriprava na meditacijo. Ko se umiri um, smo pripravljeni na meditacijo. Zato meditacija običajno pride pozneje na vrsto, jo pa sama na svojih vadbah postopoma uvajam že na začetnih tečajih.

Joga nikakor ni le telesna vadba, saj so jogijske asane zasnovane tako, da ko jih izvajamo, vplivajo na našo energijo v telesu: spreminja se naša avra, spreminja se naše počutje, vplivajo na naše organe, na živčni sistem. Določena asana se izvaja pri težavah z migrenami, določena je za težave s hrbtom, težave s prebavo in podobno. Pri jogi sploh ne gre za telesno vadbo, ampak za duhovno prakso.

Jogo povezujemo z azijsko religijo, filozofijo in meditacijo.  Koliko so te prvine povezane?

Joga izvira iz Azije, njena domovina je Indija, od tam izvirajo tudi vsi največji svetovni učitelji joge, največji guruji joge, ki so v preteklem stoletju jogijsko tradicijo pričeli širiti v zahodni svet.

Joga nikakor ni religija, nastala je pred vsemi religijami, je posebna duhovna praksa, so pa nekateri elementi v jogi povezani s hinduizmom, tako recimo nekatere poti joge častijo določene hindujske praznike, božanstva in jih imajo vključene v svojo tradicijo.

Meditacija se na primer uporablja tudi v budizmu, tudi v krščanski mistiki in med krščanskimi menihi je meditacija poznana in razširjena. Če se pri nas ukvarjaš z jogo, ne vstopaš v nobeno religijo. Joga je odprt sistem, iz katerega vzameš tisto, kar potrebuješ, da se ponovno združiš, povežeš – kajti beseda joga pomeni ravno to: združitev. Lahko bi rekla, da se preko prakse joge združiš s svojo izvorno bitjo, energijo, božanskostjo in v polnosti zaživiš svoje poslanstvo, svoj potencial.

Joga pa poudarja tudi to, kar poudarjajo vse religije sveta: nenasilje do sebe in drugih, resnicoljubnost, spoštovanje vseh živih bitij, pomoč sočloveku, delovanje v dobro okolja. Torej ohranjanje pozitivnega odnosa do življenja in s tem preseganje vzorcev karme v izogib ponovnih inkarnacijam.

Joga v Pomurju še vedno ni množično obiskana, priljubljena… Zakaj meniš, da je tako? Je dejansko zaželjena vadba v manjših intimnejših skupinah, ali to nima veze?

Večina učiteljev se nas nagiba k manjšim skupinam, do deset ljudi na vadbo. Tako se lažje posvetimo vsem, pogledamo, če pravilno izvajajo vaje, svetujemo in podobno.

Danes je še pogosto prepričanje, da je joga nekaj zakompliciranega, k čemur velikokrat pripomorejo tudi fotografije manekenk v zapletenih položajih, ki nam jih ponujajo mediji. Zaradi tega imajo ljudje zgrešeno predstavo, saj mislijo, da bodo to tudi sami mogli takoj delati na vadbi. To pa sploh ni namen joge, njen namen je, da prideš v stik sam s sabo, da se umiriš, da se znaš sam sprostiti, prisluhniti sebi, da si čez čas sposoben meditirati. Na tečajih se vedno začne z osnovami, z osnovnimi asanami, ki so primerne za začetnike in šele nato postopoma gremo naprej. Se pa zadnja leta tudi v Pomurju povpraševanje in obisk joge povečujeta, kar me res veseli, saj to pomeni, da se ljudje odločajo za bolj zavesten način življenja.

Je joga primerna za vsakogar?

Ja, je primerna za vsakogar, s tem, da je treba upoštevati zdravstvene omejitve posameznika. Če ima nekdo postavljene določene zdravstvene diagnoze, potem je dobro, da se pred vadbo posvetuje tako z zdravnikom kot tudi z vaditeljem in potem se skupaj odločijo, ali je joga primerna zanj ali ne. Se pa zadnje čase pogosto pojavlja, da vedno več zdravnikov, psihologov in fizioterapevtov pošilja ljudi na jogo. To se tudi v Prekmurju in na mojih tečajih vedno pogosteje pojavlja. Kar je odlično, saj se tudi medicinska stroka zaveda koristnosti joge. Joga na primer lahko pomaga pri visokem pritisku, stresu, preobremenjenosti, nespečnosti, glavobolih, bolečih menstruacijah, težavah s hrbtenico, pri anksioznih motnjah, depresiji - joga namreč daje tudi energijo, ki jo depresivni človek potrebuje.

V medijih smo zadnja leta veliko brali tudi o jogi za otroke. Je to res vadba, ki je primerna za (večinoma) razigrane ter energije polne otroke? Kako jih pripraviti do tega, da so dejansko »pri miru«? Oz. kako gredo z roko v roki otroci in joga?

Pravljična joga je primerna za otroke stare od dveh in pol let let naprej, primerna je pa za vse otroke. Nekaterim je zelo blizu in se najdejo v njej, za nekatere pa je celo priporočljiva, predvsem za otroke, ki so hiperkativni ali imajo motnje pozornosti. Tem otrokom joga lahko pomaga, da se lažje umirijo, poveča se jim fokus, kar nekateri otroci potrebujejo. Hkrati pa seveda joga vpliva na njihov telesni razvoj, saj danes otroci ne preživijo toliko časa zunaj, kot smo ga mi, zaradi česar izgubljajo motoriko in gibljivost, ki smo jo mi imeli včasih. Joga pomaga otrokom tudi na tem področju. Znano pa je tudi, da motorika in razvoj možganov gresta z roko v roki.

Je pa pomemben vidik pravljične joge tudi kvalitetno preživljanje skupnega časa staršev z otroki. To pomeni, da so otroci eno urico skupaj s svojimi malčki, se z njimi povežejo, saj določene asane izvajajo v parih. Hkrati pa so starši, ki z otroci izvajajo jogo, tudi dober zgled otrokom: vzeti si čas drug za drugega ter za svoje telo in počutje. Otroci to ponotranjijo in jim ta skrb zase ostane za vse življenje.

Na pravljični jogi pripovedujemo pravljico, ki vsebuje na primer živalske like ali druge elemente, hkrati pa otroke animiramo prek teh vsebin. Gremo na primer v pravljici na kmetijo in izvajamo mačko, psa, račko, kravo, pujsa in podobno.

Kako je joga za nosečnice drugačna od navadne joge? Je primerna za vse ostale?

Pri jogi za nosečnice upoštevamo omejitve, ki pridejo z nosečnostjo. Se pravi, ne delamo vaj na trebuhu, izogibamo se vaj na hrbtu, določene asane, ki bi lahko vplivale na potek nosečnosti, se izključijo. Obstajajo pa določene vaje, ki so posebej priporočljive za nosečnice, zato se držimo teh. To so na primer dihalne vaje, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, vaje za ohranjanje drže, vaje za hrbet, delamo na gibljivosti telesa, vaje s sklepi, ki delujejo proti zatekanju. Asane, ki se delajo na vadbi za nosečnice tudi pripravljajo telo na sam porod. Predvsem pa se dela na sprostitvi, saj so tudi nosečnice danes pod stresom, v službah, umiritev pa je pomembna, da potem nosečnost, porod in tudi čas materinstva potekajo bolj gladko. Na urah za nosečnice se preko meditacije udeleženke tudi povezujejo s svojimi dojenčki.

Vaje joge izvajaš po več krajih v Pomurju … kakšni »tečaji« so to? Se jim lahko kadarkoli pridružijo novi člani ali morajo počakati na pričetek nove sezone?

Trenutno imamo vadbe v Murski Soboti, Beltincih in Lendavi, občasno pa tudi v vrtcih. Zdaj imam občasno tudi pravljično jogo v vrtcu Turnišče, na povabilo pa grem tudi v druge vrtce. Predvsem tu vidim neke premike, za kar gre vsa pohvala vzgojiteljicam v vrtcu. Nekatere vzgojiteljice same vključujejo jogo v vrtcih, včasih pa organiziramo vadbo tudi za starše in otroke skupaj .Tečaji so odprti skozi vse leto, tako da se je možno priključiti kadar koli.

Joga v naravi?

V zimskem času smo omejeni na notranje prostore, občasno pa jo organiziramo tudi zunaj. Pred časom smo imeli z našim društvom Enovita pravljično jogo, jogo za odrasle in zvočne kopeli vsak teden na prostem v soboškem parku. Ko sem jogo izvajala v Veliki Polani, pa smo jo včasih izvajali zunaj na travi, pod drevesi. Me pa najamejo kdaj tudi individualno in potem izvedemo jogo po dogovoru kje zunaj v naravnem okolju.

Vključevanje gongov, tibetanskih posodic in podobnih elementov v jogo?

Jaz uporabljam tibetanske posodice in jih občasno vključujem na jogi kot pripomoček h globinski sprostitvi. Tibetanske posodice uporabljam tudi na pravljični jogi, saj otroke ta zvok še posebej umiri. Če jih sama zgodba ne pritegne, jih pa tibetanske posodice zagotovo umirijo, saj je ta zvok takšen, da prodre globoko v našo notranjost, umiri živčni sistem in nas popelje v globoko stanje sprostitve.

Ima tudi joga različne »zvrsti«, različne težavnosti ali stopnje?

Obstaja več različnih vrst joge. V principu vse temeljijo na isti tradiciji, so pa različni guruji joge (večinoma indijski) vpeljali nekaj svojih prvin in tako so se razvile različne šole. Pri nas so najbolj znanje Iyengar, Sivananda, Satyananda in Joga v vsakdanjem življenju. Joga, ki jo izvajam jaz, je klasična hatha joga. Udeleževala sem se seminarjev iz različnih tradicij in v svojo vadbo vpeljujem tiste elemente, ki so meni blizu.

Nekatere vrste joge imajo večji poudarek na asanah, daljšem zadrževanju položajev, nekatere dajejo poudarek petju manter, nekatere častijo tudi hindujske praznike in drugo.

Kaj so asane? In kaj ti položaji pomenijo za duha in telo?

Asane so posebne telesne vaje. Vsaka asana ima za telo in energijski sistem določen pomen. Nekatere asane bolj prizemljujejo, nekatere dajejo večjo fizično moč, druge vplivajo na sprostitev telesa in uma. Vsaka asana ima določen pomen in za vsako asano naj bi vaditelj vedel, za koga je priporočljiva ozirma primerna in za koga ne.

Kaj te asane pomenijo za duha in telo, lahko sama najbolje razložim preko svojih lastnih izkušenj. Pred leti sem imela pogoste težave z nizkim pritiskom, povečan srčni utrip, težave z anksioznostjo, občasne napade panike, zelo boleče menstruacije. Ko sem se srečala z jogo, pa so ta neravnovesja počasi  izginila in danes zdravstvenih težav nimam. Danes obstaja veliko znanstvenih raziskav, kako so te stvari povezane. Vsa naša neravnosvesja in bolezni najprej nastanejo na energetskem nivoju preden se fizično manifestirajo na našem telesu. Preko prakse joge namreč mi uravnavamo našo energijo. To je podobno kot da bi hodili k bioenergetiku, ki uravnava našo energijo. Skozi jogo to uravnavamo sami. Joga je duhovna energetska praksa, kjer ti sam skrbiš za svoj bioenergetski potencial.

Iz katerih elementov je sestavljena vadba, ki jo izvajaš?

Najprej naredimo kratki »check in«, v sedečem položaju preverimo svoje trenutno počutje, energijo, občutke v telesu, torej izvedemo kratko zavedanje sedanjega trenutka. Potem izvajamo meditacijo, kjer smo pozorni na dihanje. Tu opazujemo dih, saj je dihanje tisto, ki nas povezuje s sedanjim trenutkom. V bistvu je na nek način pomemben vidik joge sedanjost. Biti tukaj in zdaj, sprejemati sedanjosti takšno kot je, z vsem dobrim in slabim, kar trenutno je in z vsemi občutki, ki so v danem trenutku v nas. Sem mnenja, da se ne smemo izogibati žalosti, jezi, ljubosumju, ki je trenutno v nas, ampak to sprejmemo. Ko sprejmemo, da je, se lahko vprašamo, zakaj to čutimo, s čim je to povezano. To so občutki, ki nas delajo človeka.

Sledi izvajanje asan, različnih vaj osnovne do srednje zahtevnosti, zaključimo pa s sprostitivjo v savasani. To je položaj trupla, položaj, kjer se znova obrnemo k sebi, ležimo na tleh, tu pa se integrira praksa joge, ki smo jo pred tem izvajali. To je položaj, kjer se lahko globinsko spostimo. To je pomemben vidik, ki ga po mojem mnenju človek danes rabi. Tu izklopiš vse čute, samo ležiš, samo si, telo je sproščeno, um je sproščen, tu se zgodi globinska sprostitev, ki sega res do najbolj globokih vidikov našega obstoja.

Občasno v vadbo vključimo tudi pranajamo, jogijsko dihanje, kjer prek različnih tehnik dihanja usmerjamo življenjsko energijo oziroma prano v naše telo.

Več fotografij v spodnji galeriji ...