LOKALNO
FOTO: Pohodniki že desetič krenili na pot »Z Goričkega v Piran«
Pohod združuje ljubitelje pohodništva, glasbe, knjig, pesmi Vlada Kreslina in Slovenije.
Pred desetimi leti je izšel album Vlada Kreslina z naslovom Cesta, na njem pa znamenita pesem Z Goričkega v Piran. Prav tako pred desetimi leti, jeseni 2007, se je skupina pohodnikov prvič odpravila na pešpot z Goričkega do Pirana. Takrat so hodili 12 dni in v tem času prečkali Slovenijo po diagonali. Vsako leto se na to pot odpravi nekaj ljudi.
Tudi letos so so podali na pot. Štartali so včeraj zjutraj, in sicer s Hodoša, kjer je začetek evropske pešpoti E7. Kot pravijo pohodniki, bo pohod trajal toliko časa, dokler ne pridejo peš do Pirana, predvidoma pa najdlje do 2. maja. Lahek korak na poti jim je na štartu zaželel tudi Vlado Kreslin.
Hodili bodo deloma po trasi evropskih pešpot E6 in E7 in se občasno držali markacij slovenske transverzale. Nekaj jih bo hodilo celo pot od Goričkega do Pirana. Pomoč pri iskanju markacij, poti in stez so jim obljubili tudi planinci in predstavniki evropskih pešpoti.
Pot so si začrtali preko Moravskih Toplic, Ljutomera, čez Ptujsko polje, proti Rogaški Slatini, Šentjurju, čez Svetino, Laško, Radeče, Dole pri Litiji, Stično, čez Bloško planoto in naprej proti morju. Glede prenočevanja in hrane se sproti dogovarjajo in usklajujejo. Spijo ob obpotnih gostiščih in kmetijah, pa tudi v kakšni telovadnici, župnišču, kjer pač pride, pravijo. Dnevno nameravajo prehoditi od 20 – 25 km, mogoče kdaj tudi več ali manj.
Pohodnike lahko spremljate preko Facebook strani Pohod z Goričkega v Piran.
Več fotografij v spodnji galeriji ...
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Z GORIČKEGA V PIRAN - Prišel sem do spoznanja, da pohodniki niso navadni ljudje, kot ti in jaz, ampak nekaj posebnega, zato bi bilo prav ko bi v napovedi zapisali njihova imena. Zakaj so nenavadni? Najbrž imajo dobro kondicijo, ki pa je ne ti, ne jaz jaz - nimava. Imajo dovolj časa, ki pa ga midva nimava, ker sva zaposlena ali pa upokojenca. Tako jaz kot ti sva rada pod domačo pernato blazino, oni - siromaki pa spijo zdaj tu, zdaj tam. So tudi prikrajšani za televizijske žajfance, reden seks in tako naprej. To ne morejo biti navadni pohodniki, ampak - romarji. Kako so grešili,da zakaj na ta način "balijo" (delajo) pokoro?
Danes bili na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Zelo prijetni ljudje. Zaželeli smo jih srečno pot in lahke noge.
Zanimivo razmišljanje, g. Naci. Ne boste verjeli, ampak ti pohodniki so čisto "navadni" ljudje. S povprečno kondicijo, s prav tako premalo časa kot ostali državljani, ker so nekateri zaposleni, nekateri pa upokojeni. So si pa vzeli čas za ta pohod in druženje, kot si ga nekateri vzamejo za posedanje po gostilnah, za kofetkanje, gledanje tekem ali karkoli drugega. Niso siromaki in ne spijo pod smrekami, temveč v hostlih, na turističnih kmetijah, pri znancih... Ne trpijo in se ne mučijo ter ne delajo pokore. Pomanjkanje rednega seksa? Dva tedna se da zdržati brez, kajne? Skratka, so ljudje, ki radi hodijo, uživajo v naravi, v druženju, v spoznavanju Slovenije in se imajo skrajno dobro. Vsak lahko hodi na tak način. Le odločiti se je treba, da dvignete rit s kavča, obujete pohodne čevlje in greste v naravo.
Tudi sam imam namen opraviti to pot. Prišel bi prav kakšen zemljevid kjer hodite, da ne bom sam preveč iskal. Če je seveda mogoče. Sicer pa kar pogumno naprej, Frenk