FOTO: Zdravstvena reforma naj bo dolgoročno naravnana

Včeraj so Gospodarska zbornica Slovenije, Slovensko zavarovalno združenje, Združenje delodajalcev Slovenije in Pomurska gospodarska zbornica v Murski Soboti organizirali javno tribuno »Kako državljanom v prihodnje zagotoviti kakovostno in dostopno zdravstveno oskrbo«. Govorci na javni tribuni so bili ter Igor Banič, predsednik uprave Pomgrad d.d., mag. Martin Toth, član Strokovnega sveta ZDUS in član skupščine ZZZS, dr. Jure Stojan, partner in direktor razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve ter glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Predstavniki Ministrstva za zdravje se kljub povabilu dogodka niso udeležili. 

Sogovorniki so se o tem, kaj prinaša predlog nove zdravstvene zakonodaje, strinjali, da je ključnega pomena sprejem takšne zdravstvene reforme, ki bo uspešno naslavljala ključne izzive slovenskega zdravstva in bo dolgoročno naravnana ter bo sprejeta s soglasjem vseh ključnih deležnikov. Pri predlogu zdravstvene zakonodaje pa ne gre za reformo, temveč zgolj za predlog ukrepov, so se strinjali sogovorniki.  

Dr. Jure Stojan meni, da predlog nove zdravstvene zakonodaje ukinja tiste dele sistema, ki delujejo, na drugi strani pa ne prinaša rešitev za nedelujoče dele slovenskega zdravstvenega sistema. »Pri sedanji ureditvi so administrativni stroški relativno majhni, po sprejemu novega predloga, pa bodo ti narasli,« poudarja dr. Jure Stojan, ki je opozoril tudi na birokratsko moro, ki jo vpeljuje predlagana zakonodaja. »Izpolnjevati bomo morali dvojne obrazce, poleg obrazca za dohodnino tudi tistega za zdravstveno zavarovanje. Predlog ima sicer tudi nekaj določb, ki so dobre. Takšen je predvsem predlog, ki odpravlja pomanjkljivost sedanjega sistema, ko določeni otroci niso zdravstveno zavarovani.«

»Slovenski zdravstveni sistem je že sedaj eden izmed najbolj solidarnih na svetu, saj se glavnina zdravstvene blagajne polni na solidaren način, medtem ko je delež dopolnilnega zavarovanja manjši,« je povedal dr. Stojan. 

Pri predlagani zakonodaji pa Bojan Ivanc pogreša ukrepe, ki bi vplivali na racionalizacijo zdravstvenega sistema. »Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni smiselna, saj so zavarovalnice uspešne pri varovanju in učinkovitem razporejanju zdravstvenega denarja," je povedal Ivanc, ki se je ob enem vprašal, ali bo javni ZZZS lahko uspešno nadziral porabo javnega denarja.

»Več kot 15 let smo čakali na zdravstveno reformo in na koncu smo dobili predlog, ki prinaša več nejasnosti, kot pa rešitev,« je povedal Igor Banič, ki meni, da potrebujemo reformo, ki bo optimizirala sedanji zdravstveni sistem in ne zgolj nalagala novih obremenitev državljanom in gospodarstvu. »Regijske bolnišnice bi morale biti specializirane za določene segmente in ne tako kot sedaj, ko so tudi regionalne bolnišnice univerzalne. Slovenija je majhna in z razvojem avtocestnega omrežja smo lahko zelo hitro v Mariboru oziroma drugi bolnišnici, ki jo potrebujemo,« je predlagal Banič. Slovenski zdravstveni sistem ne potrebuje novih zakonov, temveč predvsem manj birokratizacije, večjo optimizacijo, enotno naročanje zdravil in ostale operativne ukrepe, ki bi izboljšali sedanji sistem, meni Banič.            

Sedanja ureditev zdravstvenega sistema je slaba, saj je bil zakon sprejet v naglici v času osamosvojitve in že ob sprejemu ni bil dober, meni mag. Martin Toth. »Vsak dober gospodar najprej preveri, kje in kako lahko optimizira sedanjo ureditev in to bi moralo biti tudi izhodišče Ministrstva za zdravje. Poleg optimizacije pa je potrebno imeti na umu, da se stroški za zdravstveno oskrbo vseskozi povečujejo. Stroški zdravstva se v večini razvitih držav povečujejo približno dva odstotka hitreje od rasti BDP; škarje se torej razpirajo in potrebno je hitro ukrepati,« je povedal mag. Toth. Na svetu praktično ni države, ki bi imela celotna sredstva za zdravstveni sistem zagotovljena iz javnih financ, je izpostavil Toth. 

Več fotografij v spodnji galeriji ...