V Črenšovcih debatirali o slišanosti državljanov znotraj Evropske unije

V Črenšovcih je potekala okrogla miza z naslovom »Kako se sliši glas ljudi v EU?«

Svoje videnje delovanja in prihodnosti Evropske unije ter priložnosti, ki jih EU ponuja tako državi kot posameznikom, so v Kleklovem domu predstavili Andrej Černigoj, asistent v pisarni poslanca Evropskega parlamenta Lojzeta Peterleta, Marko Balažic, generalni sekretar gibanja Fokus 2031 in mag. Valentin Hajdinjak, mednarodni tajnik NSi. Z njimi se je pogovarjal poslanec DZ RS Jožef Horvat, ki je tudi član odbora za zadeve Evropske unije.

Uvodoma se je odprlo vprašanje o vrednotah in političnem pomenu EU. Hajdinjak se je spomnil časa pred letom 2004, ko si je Slovenija prizadevala postati del EU in našega veselja ob priključitvi. Danes se odpira vprašanje, ali je Evropa, ki jo pretresa brezposelnost, priseljevanje in terorizem, Evropa, kot smo si jo takrat predstavljali. Černigoj je ob tem dodal, da si moramo prizadevati iskati rešitve, ki nam bodo omogočile, da bomo na EU znova gledali pozitivno. Kot pojasnjuje, je EU mnogo več kot le poceni telefonski pogovori. Po njegovem mnenju moramo postati aktivni, iskati dobre ideje, ki jih bomo izpostavili, da lahko potem Slovenija znova postane svetla zvezda, morda tudi t.i. »zvezda Severnica« na evropskem nebu.

Po mnenju Marka Balažica je EU kljub krizi identitete, s katero se trenutno sooča, najboljše kar se je Evropi zgodilo v vsej njeni zgodovini. Kot pravi, smo med evropskimi narodi vzpostavili mir, doživljamo enormen gospodarski razvoj, živimo najboljši standard, zato meni, da moramo te krščanske vrednote, pri katerih je v ospredju človek in na katerih smo osnovali EU, tudi v prihodnje vzdrževati.

Spregovorili so tudi o slabi udeležbi Slovencev na evropskih volitvah. Kot je pojasnil Horvat, se je zadnjih evropskih volitev udeležilo 24,5 odstotkov volilnih upravičencev v Sloveniji, za razliko od celotne Evrope, kjer je bila volilna udeležba 42,6-odstotna. Horvat je odprl vprašanje, kdo in kako ima nalogo, da animira ljudi, da pridejo na volitve. Kot je pojasnil Balažic, na te številke vpliva več dejavnikov. V Sloveniji je težavna volilna udeležba že na lokalnem in nacionalnem nivoju. Po drugi strani je težava tudi v odgovornosti Slovencev znotraj EU, saj, kot pojasnjuje, bi Slovenici radi imeli le ugodnosti, odgovornosti pa ne bi nosili. Pri tem je izpostavil reševanje gospodarske krize pri nas. Problem je po njegovem mnenju tudi v tem, kako mladi gledajo na EU, saj niso opremljeni z dovolj informacijami, v EU pa mnogokrat vidijo le birokratizacijo. Težavo vidi tudi v pridobivanju evropskih sredstev, ki jih Slovenci ne znamo počrpati.  Černigoj je ob tem povedal, da je ključnega pomena mlade izobraziti o EU. Pojasnil je, da sami že delujejo v tej smeri, saj organizirajo srečanja v evropski pisarni v Ljubljani, izlete v Bruselj, kjer obiščejo evropski parlament in druge institucije. Kot pravi, mladi znanje, ki ga pridobijo z izkušnjo, mnogo bolj cenijo kot pa le znanje iz knjig in nato tudi gredo na volišča. Hajdinjak se je ob tem spomnil tudi na negativno selekcijo, ki jo v Sloveniji delamo na evropskih volitvah, in sicer da v Bruselj radi pošljemo tiste, ki se jih želimo doma »rešiti«. Dotaknil se je tudi šibkega poročanja medijev o dogajanju v evropskem parlamentu in komisiji, Balažic pa je ob tem pristavil, da je v evropski politiki premalo ljudi, ki bi se izpostavljali in s katerimi bi se volivci lahko poistovetili.

Beseda na srečanju je tekla tudi o vplivu državljana iz Slovenije na dogajanje v Evropski uniji. Hajdinjak je potrdil, da smo Slovenci manj slišani od drugih narodov. Temu po njegovih besedah botruje to, da imamo za sabo premalo kilometrine, in ker se držimo bolj v ozadju. Zato imamo po njegovem mnenju še veliko maneverskega prostora, da postanemo slišani in da izkoristimo čim več, kar nam EU ponuja. Za to pa bo po njegovem mnenju v prvi vrsti potrebno poenostaviti postopke, ki smo si jih sami zakomplicirali.

Balažic je povedal, da če si glasen in aktiven, vsekakor postaneš slišan. Ob tem pa je izpostavil tudi še pomen regij za usklajeno delovanje. Kot je pojasnil, pri vzpenjanju po stopnicah do cilja, Sloveniji ena stopnica manjka. To so po njegovem mnenju prav regije, kjer bi lahko več lokalnih akterjev združilo svoje probleme in jih skupno zastopalo, namesto da izgubljamo številne priložnosti.

Ob koncu debate so se dotaknili tudi prihodnosti Evrope in t.i. »bele knjige«, v kateri je evropski komisar Jean-Claude Juncker predstavil pet možnih scenarijev. Černigoj je bil pri tem kritičen, in povedal, da bi od Junckerja pričakoval le en scenarij z jasno vizijo in ciljem, ki naj bi ga skupaj zasledovali. Hajdinjak je ob tem dodal, da več scenarijev kaže na to, da je Evropa pred mnogimi izzivi in da prihodnost ni svetla. Dotaknil se je tudi scenarija Evrope dveh hitrosti in izrazil skrb, kje bo v tem scenariju Slovenija. Balažic je pri tem sklenil, da je problem Slovenije v tem, da ne opravljamo t.i. domače naloge. Po njegovem mnenju bi morali iskati svoje niše in priložnosti in ne le delati tistega, kar drugi že dlje časa delajo.

Več fotografij v spodnji galeriji ...