LOKALNO
Terase, kak so »inda« v naših krajih bile
Kak je inda bilo? Je to vprašanje, ki nam čez čas ne bo dajalo več nobenih odgovorov, ali pa bomo pobrskali po starih navadah in življenju, opazili kakšne stare predmete…ter mogoče kaj od tega tudi ohranili? Mi smo našli stare terase v Pomurju, ki še tu in tam krasijo tukajšnje domove, ter nam s svojim izgledom in svojimi zgodbami ponujajo nekaj »indašnjega«.
»Trnaci« so jim včasih rekli. Narejeni so bile iz lesa in to prav vsak delček lesa posebej, katere so pridno ročno izrezovali dolge ure okoliški mizarji – takrat, ko še ni bilo nobenih strojev, ki bi po enakem modelu naredili na stotine lesenih delcev. S takšnim ročnim izrezovanjem lesa so ustvarjali tudi zelo lepe oblike lesa, ki so skupaj potem tvorili ograjo, klopi ter ostale okrasne dele teh teras. Nekaj se jih je ohranilo še danes tudi v Pomurju – tam, kjer so naše babice in dedki vztrajali, naj jih »za božjo voljo« njihovi otroci ne podremo in nikar ne nadomestimo s čemerkoli modernim. Ker, ko danes posedijo v njihovem zavetju, lahko tako ohranjajo svoje spomine iz otroštva in mladosti.
Tako pravi tudi Ana Gomboc iz Tešanovec, ki pri svojih častitljivih devetinosemdesetih letih danes kakšno urico lahko posedi v zavetju svojega trnaca. Davno nazaj, v času svoje mladosti, tega ni mogla. Življenje z delom na kmetiji, tremi otroci in številne obveznosti, ji takrat prostih uric niso dovolili. Zidana hiša v stari, prvotni obliki, s svojo lepo teraso, je po njeni zaslugi danes ostala prav takšna, kot je bila davnega leta 1972, ko sta se Gomboceva vanjo vselila. Po njenem pripovedovanuju bi naj terasa bila stara kakih sto let, saj sta jo naredila zakonca družine Škrilec, ki sta še prej živela na tej domačiji.
Ana Pravi, da je danes v Tešanovcih vse drugače, kot je bilo za časa njene mladosti. Danes ljudje nimajo več kaj dosti časa drug za drugega, malo je sosedskega druženja in tiste pristne vaške solidarnosti – a njeni otroci in dobri sosedje jo vseeno kdajpakdaj obiščejo in pokramljajo. Takrat radi skupaj posedijo na tej stari leseni terasi. Lepo ohranjena, obnovljena samo enkrat v vsem tem času, namreč krasi njeno dvorišče in tudi vas Tešanovce in mu daje pridih pristnosti, domačnosti in nostalgije.
V Moravskih Toplicah,v neposredni bližini Term 3000, lahko naletite tudi na še eno staro ohranjeno, zelo lepo teraso, pri Kardoševih. Domačija je danes dograjena in preoblikovana v turistične namene, a sredi dvorišča, ob starih vhodnih vratih in še starejši kredenci na stopnicah, je skrita stara lesena terasa. Magda Kardoša, ki na podoben način ni dovolila, da bi leseni trnac nadomestili kakšni moderni stoli in ograje iz umetnih materialov, je na teraso zelo ponosna. Tudi na stari vrč,ki stoji ob vhodnih vratih na leseni kredenci ter na Priznanje za najboljše konje svojega pokojnega moža. Zdi se, da je terasa njen osebni kotiček, kjer najde mir in se prepusti svojim spominom na davne čase. Ohranilo pa bi se še veliko starih predmetov, kosov pohištva in podobno, kot pravi, a veliko tega je izginilo za časa druge svetovne vojne. »Nemci so kar pobirali, vse kar jim je vrednega prišlo pod roke, a te stare klopi, ograje na srečo niso mogli odnesti,« se Kardoševa veseli svojega lepega kotička.
Obiskali smo še stari trnac v Sebeborcih, »pri Antaličevih«, tam, kjer je nekoč bila vaška gostilna. S pogledom na cesto hišo krasi terasa iz lesa. Za razliko od ostalih dveh je bila zgrajena v gostinske namene, z vizijo, da se gostje v njej počutijo prijetno in domače.
Lastniki teras so podobnega mnenja, da bi morali ohraniti vse stare hiše in predmete. Posebej lesene predmete, saj nas les poveže z naravo, prav vsak unikatni ročno izrezljan delček teh prelepih ohranjenih starih teras pa jim daje posebno vrednost. Spomni nas tudi, da so si nekoč vendarle ljudje nekako znali za vsako opravilo vzeti čas, ga opraviti z zavzetostjo in spoštovanjem ter izdelek tudi potem znali ceniti.
Več fotografij v spodnji galeriji...
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Pravili smo rejsan trnac in tüdi saletlin .