Pomurje ostaja dežela štorkelj, pa čeprav je vse več labodov

Tako meni predsednik pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ornitolog Željko Šalamun. Z njim smo govorili o fenomenu, ki ga vidimo na pomurskih poljih, to je jatah belih labodov, ki gnezdijo na zelenih poljih. Ta pojav ni prisoten samo v Pomurju, pač pa v celotni vzhodni Sloveniji, za množično razširitev labodov pa smo delno krivi tudi ljudje.

Veliko vodnih teles v Pomurju gre »na roko« labodom

Prav zaradi tega, da labodom zime ne povzročajo večjih preglavic zadnjih nekaj let opažamo, da je vse več tudi v Pomurju. "Mnogokrat pa se kljub hudim zimam zgodi, da se grbci ne odselijo, kajti ljudje jim z zimskim hranjenjem omogočimo preživeti. Labode radi hranijo tudi poleti, še posebej, ker so mladi grbci tako lepi. Vse to je privedlo do tega, da je njihovo število v drugi polovici 20. stoletja začelo strmo naraščati, v Sloveniji v 90-letih. V Pomurju je veliko vodnih teles, ki nudijo primerno mesto za gnezdenje, lahko celo rečemo, da gnezdi že v vsaki mlaki," pravi ornitolog Željko Šalamun.

Naraščanje števila grbcev je značilno za celotno vzhodno Slovenijo

Če smo v zadnjih nekaj letih labode konstantno videli na področju med Gederovci in Rankovci, kjer zanimivo tudi stoji prometni znak, ki opozarja na labode na cesti, pa se zdaj tako rekoč vsepovsod. "Naraščanje števila labodov grbcev ni značilno le za Pomurje, ampak za celotno V Slovenijo, predvsem na porečjih Drave, Mure, Krke in Save," pojasnjuje predsednik pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in dodaja, da lahko vidimo tudi jate do 200 osebkov (polja pri Benici), pozimi pa tudi drugod po Pomurju, največkrat v jatah od 5 do 30 osebkov. Podnevi selijo od njive do njive, ponoči pa od enega do drugega jezera ali kamešnice.

Opozorilni prometni znak med Gederovci in Rankovci

Simbol Pomurja so že od nekdaj štorklje, katerih število se zaradi vse manj zamočvirjenih travnikov in pomanjkanje hrane, zmanjšuje, medtem ko število labodov narašča. Bo tako v prihodnosti namesto dežela štorkelj postalo Pomurje dežela labodov? "Kljub temu, da je labodov že veliko, bo Pomurje še vedno ostala dežela štorkelj," meni Šalamun.

Večje jate povzročajo kmetom tudi škodo, omejitev še ni

Namnožili so se že do te mere, da vsi niti poleti ne odletijo, ampak imajo mladiče kar pri nas. "Pozimi, če ni dosti snega, najdejo zadosti hrane za preživetje na ozimnih posevkih žit in oljne ogrščice. Dokler je zadosti hrane se ponavadi pozimi ne selijo. Pri tako velikem številu lahko lokalno pojedo veliko količino rastlinstva, kar je tudi že privedlo do zahtevkov za povrnitev škode," pravi Šalamun. Vprašali smo ga še, če to množenje labodov skuša omejiti in čigavi pristojnosti je to, dobili pa smo odgovor, da mu ni znano, da bi bilo zaenkrat kaj govora o omejitvi gnezdenja, ker je grbec zaščitena živalska vrsta, pa ima vse pristojnosti  Ministrstvo za okolje in prostor.

Polje, kjer so labodi že "svoje pojedli" ...

Ob novem izbruhu ptičje gripe lahko nastanejo težave, zato DOPPS odsvetuje hranjeje labodov

Ob naravnem prehranjevanju pa kot že prej rečeno labode zaradi njihove lepote pogosto krmimo tudi ljudje, s čimer si delamo medvedjo uslugo. "Poleti marsikateri slaboten mladič, ki bi po naravni poti poginil, preživi. Število se tako na nenaraven način veča, labodi se navadijo naše bližine, postanejo neboječi. Kljub hudim zimam se zaradi hranjenja ob rekah ne odselijo. S tem jim spremenimo vedenjske navade," pravi Šalamun.

Tako labodi, ki se združijo v velike jate, lahko postanejo nevarni pri izbruhu kakšne bolezni. Šalamun kot primer navaja izbruh ptičje gripe pred nekaj leti, ko je na Dravi pri Mariboru zaradi zimskega hranjenja prezimovalo več kot 100 labodov, ki bi lahko zaradi dovzetnosti za prenos virusa, le-tega hitro prenesli drugam. Takrat je bila edina rešitev nadzorovano hranjenje naprej. "V nasprotnem primeru bi labodi, ki so bili navajeni ljudi, iskali hrano pri njih. Razkropili bi se po okolici, kakšne bi lahko bile posledice pa si lahko le mislimo. V prihodnosti lahko ob podobnem primeru pričakujemo velike težave, kajti labodi grbci so se dejansko zelo razširili, tudi na račun ljudi. Zaradi teh razlogov v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije odsvetujemo kakršnokoli hranjenje labodov," zaključuje Šalamun.