Vesna Vuk Godina: Cilj je postal, da je otrokom fajn

V petek je na grajskem dvorišču v Murski Soboti, v sklopu prireditve Aktivno v poletje, potekal prvi cikel predavanj na temo mladinske problematike. Predavala je priznana predavateljica, antropologinja, doktorica socioloških znanosti, vedno kritična in ažurna Vesna Vuk Godina.

Godinova je uvodoma izpostavila vprašanja, ki zadevajo generacijsko razliko med starši in otroki. Vprašanja se ne postavljajo samo med starši in otroki, tudi to, kako se delajo prireditve, kako mladih ni od nikogar, mlade ne zanima nič glede njihovega preživetja. Starejšim ljudem se to zdi nerazumljivo. Povedala je, da je na vseh predavanjih, ki jih ima po šolah, vrtcih, problem vsepovsod enak, da ni zanimanja.  

Kako mlade motivirati? Več kot po 400 šolah, zavodih, kjer je Godinova predavala, se tudi pedagogi in ostali pri tem problemu ne znajdejo, kar je šokantno. Osnovna razlika med nami in mladimi (tudi študenti) je v tem, ker vsi mislijo, da so otroci to, kar jih mi vzgajamo. "Če smo mi vzgajali, da bodo otroci pošteni, delali dobro in imeli še ostale lastnosti, da bodo potem taki, kot smo jih mi vzgajali. Resnica ni takšna. Tudi mi smo iz zornega kota nekaj drugačnega, kar smo bili vzgojeni. Posameznik razvije cel "psihološki stroj" ne samo na osnovi vzgoje, ampak na osnovi celotne interakcije s socialno kulturnim okoljem, v katerem živi in večino vplivov prihaja iz socialno kulturnega okolja in ne vzgoje.

Če pogledamo mlade, ki so stari 20 let in nas, ki smo 60 let, in če se spomnimo, kakšno je bilo socialno kulturno okolje prej in je sedaj. Kakšne socialno kulturne vrednote so veljale v 50-ih, 60-ih, ko je bilo delo vrednota, ne samo vrednota, obveza. Ko si končal šolo si takoj dobil službo, razen enih par, ki nismo. Delo je bila vrednota. Mlada generacija že več kot 20 let živi v svetu, ki je popolnoma drugačen, to je svet potrošniškega kapitalizma. To je, ko so antropologi proučevali tranzicijo, ki ni nastopila nikjer. Ugotovili so, da tisto, kar se je zgodilo v postsocialističnih družbah ni bila vpeljava, modernizacija nekdanjih socialističnih družb, njihova transformacija v Zahodne postsocialistične družbe, kar se je pričakovalo, ko se je Slovenija odcepila od Jugoslavije in vpeljala ta eksperiment, ki se imenuje postsocializem. Zgodila se je radikalna destrukcija teh družb. Te družbe niso namenjene temu, da uspejo, da se bo tukaj delalo, da bodo proizvodne lokacije«, je povedala Godinova.  

"Gremo v smer Kameruna in ne Zahoda. Sedaj so ugotovili, da med Grčijo in Kamerunom ni bistvene razlike in mi gremo v smer Grčije, in ne v smer Nemčije, kar je popolnoma jasno. Če smo bili bolj proti Zahodu je to bilo leta 1991 in od takrat se razlike povečujejo. Politiki povedo, da je to začasno. V zanko so tako ujeli vse postsocialistične družbe," je povedala Godinova. Mlajše generacije seveda tistega sveta niso poznali. Edino kar so poznali so se učili iz izbranih poglavij zgodovine za maturo. "Študenti mi rečejo, pa kaj se sekiraš, od nas nobeden ne bo imel redne službe in nobeden ne bo imel pokojnine. Oni to smatrajo kot izrazito odraslo racionalno prilagoditev na nastalo stanje", pove Godinova.

Mladi so se znašli v čisto drugem svetu, kjer je razlika med mlado in starejšo generacijo grozljiva. "Kako ne morete mladih motivirati v aktivnosti, ki so povezane z njihovim delom, pokojnino...ker oni ne verjamejo, da bodo sploh kdaj to imeli, da bodo prišli do pokojnine".

Matere vzgajajo otroke za srečo

Otrok je center sveta. Sedaj so pričele matere hoditi celo na fakultete. Kdaj se je to začelo? 15 let nazaj. Sedaj hodijo starši na šole grozit, v preteklosti je bil tak primer mogoče en ali pa dva. Učenci so v šolah nezadovoljni, ker je prišlo do ideje, da je cilj vzgoje otrokova sreča. Starši vzgajajo otroke, da bi bili otroci srečni v vrtcu, šoli, sedaj celo na fakultetah. Otrok bo delal samo, da bo njemu fajn. Če otroka vzgajate za srečo, je njegov princip-vzorec, da bo njemu fajn.

Univerzalno sporočilo reklam je fajn. Če boš kupil ta izdelek, ti bo fajn. Prodaja se fajn. Edina stvar, ki je pomembna, da je meni fajn. Cilj je postal, da je otrokom fajn. Prišla je generacija nagrad, ugodja. Prej pa se ni delalo zato, kar je fajn ampak, kar je prav.

Načelo ugodja

Mladi delajo, kar je njim fajn, če jim ni fajn, nehajo delati tisto stvar. V Sloveniji rastejo nekemične odvisnosti. Prej so bili samo kemični odvisniki. Danes je že polovica kemičnih in polovica nekemičnih odvisnikov. Virtualna resničnost omogoča, da si tam mladi svet skreirajo po svoje, saj jim omogoča neprestano realnost tega. Godinova poudarja, da otroci do 15 leta, ne bi smeli imeti mobitela, računalnika ali tablice.           

To pa ne pomeni, da mladih ne moremo motivirati, aktivirati... Princip odgovornosti je potrebno samo motivirati s »fajn«. Mlade aktivira tisto, kar je njim fajn. Če hočete prodati vsebino, je edini način, da je njim fajn, da nekaj dobijo. Študent pride na predavanje, ker se mu splača, saj dobi plus. "Motiviram jih s tem, da se njim to zdi koristno, kar iz njihovega zornega kota nastopi takoj, ne na koncu šolskega leta.

Obstaja samo ena sekvenca časa, ki nastopi sedaj. To je tako kot pri psu. Ta trenutek mora imeti nagrado. Seveda so razlike med mladimi, a to je eden na sto.

Starejša generacija hoče spremeniti pravila igre, ampak če otrok od 5 do 6 leta nima vesti, je adakta. "Mi bi to delali, ker je nam fajn, tega ne bi delali, ker nam ni fajn," zaključi Godinova. 

Več fotografij v spodnji galeriji ...