Ali rezultati mature postajajo "bitke" med šolami?

Pred vrati je novo šolsko leto. Ravnatelje treh največjih pomurskih srednjih šol smo povprašali, če obstaja tekmovalnost med šolami, če je kaj popuščanja zaradi doseganja boljših rezultatov in ali je rezultat mature rezultat kakovosti šole.

Vsako leto je zanimivo spremljati rezultate mature in na podlagi njih med sabo primerjati šole, ki na nek način med sabo tudi tekmujejo. Regina Cipot, ravnateljica Gimnazije Murska Sobota, meni, da je bila tekmovalnost med šolami vedno prisotna in da je potrebna, včasih pa so tudi te ravni tekmovalnosti vprašljive. Da tekmovalnost obstaja, priznava tudi ravnatelj murskosoboške ekonomske šole, Darko Petrijan: »To nas vzpodbuja, da postajamo boljši in gradimo ter ustvarjamo kakovostnejšo šolo, kjer pričakovanj udeležencev izobraževanja ne bomo samo dosegli, ampak jih presegli v smislu odličnosti.«

Na drugi strani ravnatelj ljutomerske gimnazije, Zvonko Kustec, zatrjuje, da njihova gimnazija ne tekmuje z nikomer drugim. »Druge šole me ne zanimajo v smislu primerjanja rezultatov mature,« pravi Kustec.

Še naprej kraljuje ljutomerska gimnazija

V preteklem šolskem letu je velik del dijakov četrtih letnikov na pomurskih šolah uspešno prestal zrelostni test oziroma maturo. Še najbolje so se odrezali maturanti Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru, kjer le en ni opravil mature. Uspešnost šole je bila 99,2-odstotna, enajst dijakov pa je postalo tudi zlatih maturantov. Ravnatelj Zvonko Kustec je z doseženim zadovoljen, na vprašanje, ali so rezultati mature merilo kakovosti šole, pa odgovarja, da so rezultati le en izmed kazalcev. Boljše rezultate kot v šolskem letu 2008/09 pa beležita soboška gimnazija in ekonomska šola. Murskosoboški gimnazijci so dosegli 90-odstotno uspešnost na maturi, kar v primerjavi z lanskim letom pomeni izboljšanje za dva odstotka. Na drugi strani so na lanski maturi imeli pet zlatih maturantov, tokrat pa si tega naziva ni prislužil nihče. »Z dosežki mature nisem nikoli dovolj zadovoljna, saj vsi skupaj stremimo k temu, da bi vsak dijak uspešno zaključil šolo, to pomeni tudi maturo. Seveda so rezultati mature ogledalo šole in so odraz dela na šoli, a moramo se zavedati, kateri dijaki pridejo na šolo in kaj vse so presežniki, s katerimi odidejo, in to zagotovo ni samo matura,« meni ravnateljica Regina Cipot. Dijaki in dijakinje murskosoboške ekonomske šole so v primerjavi z lanskim letošnje rezultate na maturi izboljšali za kar 11 odstotkov. Delež dijakov, ki so opravili maturo, je tako znašal 93 odstotkov, ne lani ne letos pa niso imeli zlatega maturanta. »Z doseženimi rezultati naših dijakov na splošni maturi spomladanskega roka smo izredno zadovoljni. Je že res, da med njimi tokrat ni bilo zlatih maturantov, je pa letošnji rezultat po številu uspešnih dijakov najboljši do sedaj,« pravi ravnatelj Darko Petrijan. Meni, da so rezultati eno od meril, ne pa edino merilo kakovosti šole, pomembno merilo se mu med drugim zdijo tudi rezultati na tekmovanjih na regionalnem in državnem nivoju.

Ekonomska šola premagala gimnazijo

Ravnateljica Regina Cipot se ne strinja, da uspešnost njihovih maturantov z leti upada, priznava pa, da letos zlatih maturantov niso imeli, je pa bilo zelo veliko maturantov z visokim številom točk. »Vsaka generacija ni enaka. Matura na gimnazijah je postala samo del zaključka izobraževanja in je vedno manj pomembna kot kriterij za vpis na določeno fakulteto, zato tudi upada zagnanost kandidatov, da bi dosegali višje rezultate. Premalo se upošteva izjemen rezultat na maturi pri nadaljnjem izobraževanju. Cilj izobraževanja na gimnaziji je tesno povezan s trajnostjo izobraževanja in prav s tem sem zadovoljna, saj spremljamo dosežke naših maturantov pri njihovih akademskih karierah, ki so pri velikem številu izjemne. Po katerem koli področju se ozremo, povsod so na površju maturanti prav soboške gimnazije,« meni Cipotova. Na drugi strani pa je ekonomska šola glede na pretekla leta naredila velik preskok, zato tudi ravnatelj Petrijan z veseljem ugotavlja, da se njihovi rezultati iz leta v leto izboljšujejo. »Tudi mi strmimo k cilju, da bomo že naslednje leto morda stoodstotni. Verjetno k temu delno prispeva tudi nova, sodobno opremljena šola, ki dijakom in učiteljem nudi odlične materialne pogoje za delo. Vse učilnice so opremljene s sodobno IKT tehnologijo, razpolagamo s sedmimi interaktivnimi tablami, naročenih imamo še osem, učitelji pa razpolagajo s šolskimi notesniki. Tudi pri nas se dijaki ponašajo vsak s svojo garderobno omarico,« pravi Petrijan.

Del prispevka je bil objavljen v prvi številki novega pomurskega časopisa NovINe.