Umrl priznani akademik Anton Vratuša

V nedeljo, 30. julija 2017, se je v 103. letu starosti poslovil priznani akademik Anton Vratuša, ki je bil rojen 21. februarja 1915 na Dolnjih Slavečih na Goričkem. Anton Vratuša je bil slovenski politik, diplomat, publicist, borec NOB in slavist. 

Po končani realni gimnaziji v Murski Soboti je v Ljubljani študiral slavistiko na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1941 tudi doktoriral. Istega leta se je vključil v NOB. Na Visoki politični šoli v Beogradu je leta 1950 končal tudi tretjo stopnjo študija družbenih ved.  

Vratuša je bil redni profesor na Visoki politični šoli in na Univerzi v Beogradu, na Univerzi v Ljubljani in na Mednarodnem centru za promocijo podjetij v Ljubljani. Bil je ustanovitelj Mednarodnega centra za upravljanje javnih podjetij v deželah v razvoju (ICPE) v Ljubljani in do leta 1982 predsednik upravnega sveta te ustanove, potem pa častni predsednik sveta te medvladne ustanove. Trajna dolžnost v ICPE: oblikovanje znanstvenoraziskovalnega in izobraževalnega programa. Od leta 1996 do 2006 je bil predsednik programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in častni član Zbora ustanoviteljev te ustanove.

Italijani so ga leta 1943 aretirali in poslali v Koncentracijsko taborišče Gonars, od tam naprej pa v taborišča Treviso, Padova in Rab, kjer je tudi vstopil v tajno organizacijo slovenske OF. Vratuša se je rešil taborišča po kapitulaciji Italije. Od septembra 1943 do konca vojne je bil na raznih vojaških in političnih dolžnostih. Kot navaja rtvslo.si je bil namestnik komandanta rabske brigade, predstavnik predsedstva OF-a pri Komiteju za nacionalno osvoboditev za severno Italijo ter Glavnega štaba NOV in PO Slovenije pri komandi garibaldincev in Korpusu dobrovoljcev svobode v Milanu, oseba za zvezo med CK KPS in CK KPI za severno Italijo. Po letu 1945 je opravljal številne dolžnosti v zveznih organih SFRJ-ja, v Beogradu in v SR Sloveniji. Leta 1953 je prešel v rezervo kot polkovnik JLA.

Foto: Arhiv Pomurec.com

Objavil je več kot tristo petdeset razprav in člankov v domačih in tujih znanstvenih ter strokovnih časopisih. Bil je podpredsednik predsedstva Zveze združenj za družbene vede Jugoslavije in član sveta Mednarodnega združenja za politične vede (IPSA) (1996–1990), član upravnega odbora inštituta OZN za raziskovanje in izobraževanje (UNITAR) (1969–1990), član uprave Mednarodnega inštituta za oceane na Malti (IOI) (1972–2002). Izredni član SAZU od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Predsednik odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin (1988–2002). Član odbora SAZU za trajnostni razvoj, dr. h. c. Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Vratuša je tudi nosilec partizanske spomenice 1941 in drugih državnih odlikovanj in družbenih priznanj, so zapisali pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

Pomembnejši znanstvenoraziskovalnimi projekti Vratuše so: Organizacija jugoslovanske komune in odnosi v njej, Odnosi v večnacionalnih skupnostih, objavljeno leta 1966, Vrednosti v politiki, mednarodna primerjalna raziskava ob sodelovanju znanstvenikov iz Indije, Jugoslavije, Poljske in ZDA, Razvoj teorije in prakse samoupravnega prava v Jugoslaviji, Narodnosti in narodne manjšine ter Živeti z mejo. O tej problematiki je bilo objavljenih devet zbornikov, med njimi: Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama, Celostno upravljanje z obalnim območjem za trajnostni razvoj ter Integrated Management of Protected Areas: Nature Parc Goričko.