Slovenci se ob plebiscitu nismo znali obnašati

Viktor Žakelj, nekdanji predsednik Socialistične stranke Slovenije, ki je prva dala pobudo za plebiscit, je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predstavil spomine in razmišljanja o dogodkih minulih dveh desetletjih, ki jih je zbral v knjigi Plebiscit 1990: Med politikantstvom, strahom in pogumom.

Slovenci nimamo neke tradicije, nimamo kraljev

Viktor Žakelj se na predstavitvi knjige Plebiscit 1990: Med politikantstvom, strahom in pogumom ni osredotočal le na knjigo, ampak je razmišljal o zgodovini, državotvornosti. "Iz enega velikega mesta smo Slovenci vendarle preživeli na križpotju z Madžari, Hrvati, Germani. Kaj je tisto, da smo vendarle preživeli?" se je v uvodni besedi vprašal Viktor Žakelj in dodal: "Nimamo neke tradicije, nimamo kraljev, imeli smo sicer celjske grofe, vendar so izginili in dobili so jih Habsburžani z dednimi pogodbami. Od takrat naprej je pokrita nacionalna zavest, ne pa pokrajinska."

Primož Trubar označen kot pravi fenomen in največji Slovenec vseh časov

Primoža Trubarja je Žakelj izpostavil kot pravega fenomena, največjega Slovenca vseh časov, ki je bil najbolj spoštovan, kljub temu, da je bil preganjan. "Slovence je iz svojih religioznih nagibov poimenoval kot ljudi slovenskega jezika," je o Trubarju dodal Žakelj, ki meni, da Slovenci nismo državotvorni narod, in da se pri vsaki spremembi državnih režimov najprej lotimo spomenikov, ki jih ne ohranjamo. "Pomembno je, da mora narod imeti celovit odnos do zgodovine, mora imeti distanco," je povedal Žakelj. 

Izpostavljen je bil še Jože Pučnik, za katerega Žakelj pravi: "Je eden redkih disidentov, ki je preživel 7 let v zaporu in 3 leta v samici. Na vse to je Pučnik gledal etično, zrelo" in Milan Kučan: "Milan Kučan je inteligenten mož, ki je odigral neverjetno vlogo v osamosvojitvi. Bil pa je ponižan iz vseh strani brez potrebe in brez dejstev."

Slovenci smo bili odlični učenci, ki smo dosledno izpolnjevali, kot so diktirali v Bruslju

Žakelj je povedal, da se ob plebiscitu Slovenci nismo znali obnašat, "ne s politiko, ne z vojsko, ne z policijo, ne z državo, niti z ekonomijo. Bili smo pretežni lastniki deviz, večino trga smo tržili na jug, doživeli pa smo tudi pretrese v gospodarstvu, saj ni bilo produkta za trženje na zahod. Zaradi sposobnih menedžerjev, ki jim ljudje nočejo pripisati zaslug, se je zgodil preobrat," je povedal Žakelj in dodal, da so 90. leta bile razmere čisto drugačne, kot si jih danes predstavljamo in dodal: "Naša država je nastajala v srečnih okoliščinah. Bili smo odlični učenci in dosledno izpolnjevali kot so diktirali v Bruslju."

Slovenija je vezana na zunanje trge

Žakelj Slovenijo označi kot državo, ki danes občuti kaj se je v zunanjem svetu zgodilo včeraj. "Smo drugo, tretje razredna ekonomija, ki je vezana na zunanje trge. Ko se zaštopa, nastane kriza," poudaril pa je, da je najhujše, ko se v narodu sproži negativnost, "to, kar smo mi sedaj in kar bo trajalo še najmanj tri, štiri leta." Žakelj je za konec izpostavil še stotine podjetij, ki se bori za svojo eksistenco noč in dan, vendar jih v medijah ni. "Mediji objavljajo 80 % slabih vesti in le 20 % dobrih. Teh 20 % pa nam omogoča, da preživimo, da živimo. Pozitivici, ki delajo in ustvarjajo, oni morajo biti medijske zvezde, ne pa tajkuni."