Včasih je bil prvi šolski dan drugačen

Spodaj navedeni podatki so izsledki raziskovanja, izvedenega 1. marca 1957 med učenci nižjih razredov tedanjih ljudskih šol. V njem je sodelovalo 12.755 učencev (6.558 dečkov in 6.197 deklic) iz vseh takratnih 1.187 ljudskih šol. Anketo so izpeljali na deželi, v industrijskih krajih in mestih.

Pouk se je pred 60 leti začel 15. septembra, končal pa 26. junija. Pred kurilno sezono so učenci namesto telovadbe nosili drva v klet šole. Prvi športni dan je bilo običajno pobiranje krompirja za kmečke zadruge. Odnos do šolske lastnine je bil v 92 % dober.

Kako je potekal povprečen šolski dan?

V razredu je bilo 100 otrok, od tega 51 dečkov in 49 deklic.

- Pred 60 leti so vstajali precej zgodaj, kot pa danes. 22 jih je vstalo že med 5.45 in 6.15, 21 med 6.15 in 6.45, med 6.45 in 7.15 pa jih je vstajalo kar 36. Fantje so vstajali prej kot dekleta.

- Petindevetdesetim se je pouk začel en teden dopoldne ob 8.00, naslednji teden pa popoldne. Nekateri so imeli pouk célo leto popoldne, saj so bili dopoldne v šoli učenci od 5. razreda naprej.

- Pouk se je začel ob 8.50. S šolskimi potrebščinami, ki so jih uporabljali pri pouku, so bili dobro preskrbljeni. Republiške podpore skoraj niso potrebovali; samo štirje so dobili šolske knjige in druge potrebščine, dva pa obleko in obutev.

- Malica je bila ob 9.35. V vseh mestnih šolah so imeli organizirano dopolnilno prehrano in tudi šolska mlečna kuhinja je delovala. Za malico so največkrat dobili mleko, kakav, kavo, surovo maslo, margarino, sir, marmelado, presno sadje, mesne izdelke. Kar 70 jih je uživalo dopolnilno prehrano, 16 pa ne, ker so imeli, kot so rekli, doma dovolj, preostalih 14 pa ne zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neuvidevnosti staršev.

Foto: o-cerkvenjak.mb.edus.si

- Najljubši predmet se je začel ob 10.10. 23 učencev se je razveselilo računstva. 20 učencem so se zdeli vsi predmeti zanimivi, 14 pa jih je najbolj uživalo pri risanju. Prvi in drugi razred sta imela na urniku te predmete: slovenščina, računstvo, risanje, petje in telovadba; tretji in četrti pa poleg teh še zemljepis, zgodovino, prirodopis in ročno delo.

- Ob 11.00 so se začele zadnje ure pouka. Fantje so se učili, ker so želeli postati šoferji; tisti na deželi in v industrijskih krajih so želeli postati še mizarji ali drugi obrtni delavci. Dekleta so želela postati šivilje ali učiteljice, tista iz mesta pa so razmišljala tudi o zaposlitvi v medicinskih poklicih.

- Čas kosila je bil ob 12.00 doma. 34 jih je redno uživalo meso, mleko in sadje. Najraje so brali revijo za otroke Ciciban in različne pravljice. Ata je po kosilu večkrat spil še kaj alkohola. Kadar je bil dobre volje, so ga bili lahko deležni otroci. Na deželi je 12 % dečkov od 1. do 4. razreda redno uživalo alkohol, v industrijskih krajih 9 %, v mestu pa »le« 2 %.

- Tisti, ki so bili z dežele, so imeli doma več dela, s katerim so pričeli ob 13.00. Med njimi jih je moralo 52 % doma opravljati lahka dela, 19 % pa jih je moralo poprijeti celo za težka dela.

- Če je otokom ostalo kaj energije, so se ob 18.00 igrali kakšno igro ali se pogovarjali, 45 med njimi jih je znalo celo voziti kolo. Smučati jih je znalo 35, plavati pa le 19. 38 jih ni znalo nič od naštetega, 9 pa jih je znalo vse troje. Poleti je 71 % otrok z dežele hodilo pretežno bosih (junija in septembra tudi v šolo).

- Ob 19.00 se je počasi večerilo. Hvaležni so bili za vodo in elektriko. 63 med njimi jih je imelo v stanovanju oboje (največ takih je živelo v mestu). Kar 13 med njimi jih v stanovanju ni imelo niti elektrike niti vode. 15 jih je imelo samo elektriko, 9 pa samo vodo. 

- Spat so se počasi odpravljali ob 20.00. V sobi so večinoma spali skupaj s starši in z otroki, starimi do 14 let. Na ležišču je večina od njih spala sama ali pa z otroki do 14 let, veliko pa si jih je delilo ležišče z odraslo osebo istega spola. Če je bila mama pri volji, jim je prebrala najljubšo knjigo. To sta bili za dekleta Sneguljčica, za fante Martin Krpan.

Življenje brez dela in spoštovanja do lastnine in soljudi so si pred 60 leti težko predstavljali.

Seznam šol, katere so takrat razvrstili v industrijske kraje in mesta, si lahko ogledate v priponki.

Vir: Statistični urad RS

• 1504336014Seznam_ol.docx 51 KB