https://www.pomurec.com/vsebina/50328/Za_praznike_se_zahvalite_na_Pomurec_com
https://www.ris-dr.si/go/555/1834/OTVORITEV_SOBE_POBEGA_V_DVORCU_RAKICAN
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Pogled v prihodnost: Kratke dobavne verige, javno naročanje in pametno agro-živilstvo

06.09.2017 ob 11:30  

Pomurski tehnološki park: Teorija je uresničljiva tudi v praksi – investiranje v kratke dobavne verige in pametno agro-živilstvo pa ni le besedna fraza ampak resnična priložnost gospodarskega razvoja lokalnega okolja – Slovenija je na pravi poti, vprašanje je, ali dovolj hitro.


V EU 15 odstotkov kmetij proda več kot polovico svojih proizvodov na lokalni ravni. Lokalna oskrba predstavlja sodoben pogled na naš odnos do hrane, gospodarsko konkurenčnost kmetijstva ter na njegovo družbeno in okoljsko učinkovitost. Na drugi strani hiter razvoj pametnih tehnologij podpira lokalno gospodarstvo v globalno konkurenčnost tako v proizvodnji hrane kot v izvozu znanja in  tehnologij. Slednje istočasno omogoča uresničevanje zastavljenih ciljev slovenske strategije S4:povečanje deleža visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu od 22,3 % na povprečno raven EU-15, ki znaša 26,5 % in povečati delež izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu iz 21,4 % na 33 %. Na kakšen način doseči te cilje in ali je Slovenija kljub tovrstnim zavezam do EU temu naklonjena tudi v praksi, so na seminarju Pogled v prihodnost: Kratke dobavne verige, javno naročanje in pametno agro-živilstvo v G. Radgoni, skušali odgovoriti razni strokovnjaki in drugi udeleženci.

Seminar z dvema okroglima mizama se je odvijal v so-organizaciji Pomurskega tehnološkega parka in Slovenskega združenja Pikapolonica, namenjen pa je bil soočanju kompetentnih akterjev, ki lahko dejavno vplivajo na dvig osveščenosti o pomembnosti kratkih oskrbnih verig in priložnostih tako za ponudnike kot uporabnike izdelkov. Druga tema pa je govorila o uporabi cenovno vedno bolj dostopnih pametnih tehnologijah, ki pomagajo tudi manjšim gospodarskim subjektom k njihovi  konkurenčnosti. Obe okrogli mizi je moderiral Daniel Copot, projektni vodja iz Pomurskega tehnološkega parka in strokovnjak s področja IKT.

Kratke dobavne verige, javno naročanje je »odprl« primer dobre prakse v Avstriji oziroma sistem kratkih oskrbnih verig, ki ga že več let uspešno deluje v okolici Salzburga. Iz tamkajšnjih izkušenj, bi se Slovenija lahko naučila veliko, sploh kar se tiče oblikovanja  zakonodaje in naročanja v javnem sektorju. Prakso je predstavila mag. Barbara Köcher-Schulz, vodja AMA Bio Marketing (Agrarmarkt Austria Marketing). Da je tema aktualna tudi v Sloveniji je opozorila dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, kjer prav zdaj uvajajo »Platformo za podporo ponudnikom in javnim naročnikom«. Stran ponudnikov je zastopal mag. Denis Topolnik, ITC Murska Sobota, ki je predstavil izkušnjami ZELENE TOČKE. Stran povpraševalcev je predstavila mag. Breda Forjanič, ravnateljica Vrtca Manka Golarja, Gornja Radgona in predsednica Združenja ravnateljic in ravnateljev Vrtcev Slovenije. Tehnično rešitve k uspešni izvedbi v sistemu t.i. kratkih verig pa so tema s katero se ukvarja izr. prof. dr. Andrej Lisec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko.

Povzetek: dobra poteza GZS z vzpostavitvijo platforme, ki bo omogočala srečevanje ponudbe kot je npr. ZELENA TOČKA in povpraševanja (vrtci, šole, bolnišnice) na enem mestu. Kot logična se zato zdi tudi pobuda združenja javnih zavodov o predlogu zvišanja odstotka sredstev na 30%, s katerimi se lahko nabavljajo surovine. Od zakonodaje se pričakuje, zvišanje odstotka sredstev za nabavo surovin s katerimi samostojno upravljajo javni zavodi, da omili kriterije s katerimi bi se  upoštevala sezonskost dobave in nekoliko višje cene lokalne proizvodnje, saj so slednji v primerjavi z veletrgovci v veliko slabši poziciji. Od slednjih pa ni moč pričakovati tako visokih lokalnih multiplikacijskih učinkov, kot jih lahko od lokalnih proizvajalcev. Predstavnik ministrstva g. Zgonec je še omenil, da je trenutno odprt en razpis za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni in je odprt do 29.9.2017.

Drugo omizje v sestavi Attila Berczeli, Campden BRI Magyarország, namestnik direktorja, direktor, prof.dr. Aleksandra Lobnik, Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, Fakulteta za elektrotehniko, Damjan Jerič, specialist za agrarno ekonomiko, KGZ Murska Sobota ter Matic Šerc, Izvršni direktor Elmitel d.o.o., pa je pobliže predstavilo trende v agroživilstvu, nekaj praktičnih primerov t.i. pametnih tehnologij, ki tudi malim proizvajalcem ponujajo možnost konkurenčnosti, hkrati pa omogočajo doseganje trajnostnih učinkov, torej okolju prijaznejše gospodarjenje. Uporaba robotike in senzorjev omogoča manjšim proizvajalcev boljšo konkurenčnost. Sogovorniki se strinjajo: interdisciplinarna znanja prinašajo še hitrejši razvoj. Rezultat: kmetijska pridelava in predelava postajata bolj učinkoviti in trajnostni.

Foto: Pomurski tehnološki park

Predstavitev kako inženirji v rastlinjakih raziskujejo avtomatizacijo kot način za zmanjšanje stroškov in povečanje kakovosti ( npr. ugotavljanje točke tehnološke zrelosti "Ripe for the picking ") je le ena od konkretnih rešitev, predstavljenih v okviru te tematike. Živinorejcem senzorične tehnologije pomagajo ohranjati zdravje in dobro počutje živali (sledilci živali "Animal trackers"). V teku je tudi delo za spremljanje in vzdrževanja kakovosti tal (silikonski reševalci tal »Silicon soil saviours«) ali npr. za odpravo škodljivcev in bolezni brez uporabe agrokemikalij (odprava škodljivcev in bolezni "Eliminating enemies"). Na področju predelave je situacija nekoliko drugačna. Večina obratov za predelavo hrane danes uporablja "fiksne" tehnologije za avtomatizacijo (izvajanje ene funkcije v cilju ekonomije obsega), nesposobne odzivati se na variabilnost izdelka ali opravljanje večplastnih ali kompleksnih predelovalnih dejavnosti.

Tržni pritiski na zagotavljanje izdelkov z dodano vrednostjo, večjo razpoložljivostjo delovne sile in varnostjo delavcev in izdelkov silijo številna podjetja za predelavo hrane v  "inteligentne" tehnologije za avtomatizacijo. Te tehnologije uporabljajo rastočo moč in cenovno dostopnost računalniških platform ter razvoj in razširjenost elektronskih senzorjev in manipulatorjev izdelkov (roboti za sejanje, zalivanje, spravljanje pridelkov, v predelavo kmetijskih in živilskih izdelkov pa v postopkih rezanja, predelave in pakiranja). Z uporabo in senzorjev v agro-živilskem sektorju se profesionalno ukvarja Dr. Aleksandra Lobnik, ki je predstavila možnost aplikacije senzorjev v pakirno embalažo, ki zagotavljajo varnost in kakovost izdelkov (projekt s Perutnino Ptuj) ali celo v hladilnike za gospodinjstva. Torej tehnologije so dosegljive, slabost je, da se prepočasi uveljavljajo v vsakodnevni uporabi, zato je dr. Lobnikova pohvalila nove napore ustreznih ministrstev, ki namenjajo določena sredstva (nove spodubude) prenosu znanja v trženje. Velik potencial za preoblikovanje procesov pri ravnanju z živili in njihovi predelavi, paletizaciji, pakiranju ter hranjenju hrane pa imajo tudi roboti.

Povzetek: V Sloveniji imamo na področju pametnih tehnologij kar uspešnih nekaj raziskovalno-razvojnih skupin in podjetij. Na okrogli mizi se jih je nekaj predstavilo kot primeri dobre prakse, na primer v prakso uveden program eVineyard, program za pomoč pri upravljanju vinograda. Morda pa nakazuje razcvet tovrstne industrije v Sloveniji tudi projekt upravljanja kmetij, natančnega in pametnega kmetijstva. Znova se srečujemo s problemom neizkoriščenosti in tudi eventualne dostopnosti do teh znanj, ki pa bi z malo sistemskega pristopa in podpore ustreznih deležnikov lahko naredila Slovenijo prepoznavno in v nišnih izdelkih globalno konkurenčno.

Ob zaključku seminarja je g. Marko Močnik, direktor Pomurskega tehnološkega parka, izrazil zadovoljstvo nad uspešno izpeljanim dogodkom in dejal, da si bodo s sodelavci prizadevali uresničiti namen, da bo Pomurski tehnološki park  postal prepoznaven podporni akter povezovanja v slovenskem prostoru in širše.

Fotogalerija

Komentarji

info_outline

Opozorilo

Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.