FOTO: V Beltincih postavili piko na i Markovi herbiji

V nedeljo je bila postavljena še pika na i uspešno zaključen projekt »Markova herbija«, saj po predstavljenih novih kostumih, video projekciji in panoji za razstavo, predstavili še knjigo Bojana Knifica z naslovom Markova herbija - Interpretacije oblačilne dediščine Prekmurcev – posebno Beltinčanov – v folklornih skupinah na Slovenskem.

Kulturno društvo Marko Beltinci je prejšnji mesec uspešno zaključil projekt »Markova herbija«, ki je bil sofinanciran preko programa LEADER ter javnega poziva Lokalno akcijske skupine „LAS pri dobrih ljudeh” za leto 2010. V okviru projekta, ki se je začel v mesecu septembru 2010, so na podlagi znanstvene študije in ob strokovni pomoči Bojana Knifica, ter mojstrov šivilja Rezke Lisec (kostumi), čevljar Geza Kisilak (čevlji) in Hedvike Križanič (izdelki iz krep papirja za pozvačina) izdelali povsem novo kostumsko podobo folklorne skupine. V okviru študije, ki je bila narejena so nato izdelali 10 kompletov ženskih kostumov, 10 kompletov moških kostumov, 5 kompletov za muzikante in opravo za pozvačina, ki predstavljajo interpretacijo oblačilne kulture Beltinčanov na prelomu iz 19. v 20. stoletje.

"Prekmurci v preteklosti niso bili revno oblečeni"

Ob dodelitvi dodatnih sredstev pa so v okviru projekta izdali še knjigo, katere avtor je Bojan Knific z naslovom Markova herbija - Interpretacije oblačilne dediščine Prekmurcev – posebno Beltinčanov – v folklornih skupinah na Slovenskem in prav ta je bila širši javnosti predstavljena v nedeljo. Avtor knjige je kot zanimivost navedel vir iz leta 1821, na katerem Prekmurce vsaj v oblačilnem pogledu ne predstavlja ne kot revne ljudi, saj se omenja kožuhe, vrhnja oblačila in suknje, tudi drugi viri pa ne dajo slutiti, da bi Prekmurci v preteklosti kaj zaostajali pri oblačilni kulturi za ostalimi Slovenci. "Kar pa se je vedno poudarjalo, da smo bili Prekmurci revni in nismo nič imeli, pa smo bili revno oblečeni, ampak človek je pripravljen za obleko dati marsikaj in biti marsikdaj lačen, da bo lahko šel v nedeljo lep k maši ali na kakšno drugo priložnost," pravi Knific.

Prepletene kulture in povezanost folklore in politike

Avtor iz Tržiča je še dejal, da se je včasih moda razvijala počasneje kot danes, vplivi na oblačila so prihajali k nam iz tujine, ob tem pa je marsikaj drugi narodi sprejemali stvari narejene pri nas. "Ne smemo misliti, da smo se Slovenci Evropi odpirali leta 1990, ampak smo bili Slovenci vedno del evropske skupnosti in meje so bile vedno prehodne. Tako je bistvena stvar prepletenost kultur, še zlasti na področjih, ki so bolj mejna," pravi Knific. Z Bojanom Rousom, ki je vodil pogovor, sta se dotaknila še folklore in politike, ki je po mnenju Knifica bolj povezani kot bi si mislili in o samem nastanku knjige s sto stranmi, ki je bila napisana v treh mesecih. Ob koncu se je član društva Stanko Sraka, ki je bil pobudnik projekta, zahvalil še osebam, ki so pomagale pri uresničitvi projekta.

Več fotografij v spodnji galeriji ...