Kako mlade vzpodbuditi h kmetovanju in kaj se obeta kmetijstvu na podeželju?

Prejšnji teden je v Beltincih potekala okrogla miza na temo "Razvoj kmetijstva in podeželja", ki jo je pripravila Občina Beltinci. Slavnostna govornika sta bila evropski poslanec dr. Milan Zver in kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki sta predstavila prihodnost kmetijstva in morebitne posledice, če se ne bo ravnalo preudarno.

Evropski poslanec dr. Milan Zver je uvodoma dejal, da so o skupni kmetijski politiki v Evropi razmišljali že pred petdesetimi leti in da je bila le-ta vedno najmočnejša politika. Trenutno je evropski parlament v precepu, kakšen naj bo prihodnji evropski proračun, napovedane so radikalne spremembe, tudi v kmetijstvu. Prav zaradi tega se dr. Zveru zdi pomembno, da se v Sloveniji morata ustvariti dva stebra v kmetijstvu, eno je, da mora biti pridelana hrana zdrava in varna, ob tem pa ljudem cenovno dostopna. "Lahko se zgodi, da bomo jedli manj zdravo in dražjo hrano, če se bo še zmanjševalo sredstva za kmetijstvo," opozarja evropski poslanec Zver.

Nekdanji šolski minister je izpostavil še skupni problem v Evropi, kako vzpodbuditi mlade k kmetovanju. Tako je trenutno v Sloveniji več kot polovica kmetov že starejših od 55 let, samo štiri odstotke pa jih je mlajših od 35 let. Po njegovem mnenju je dobro, da obstajajo ukrepi in vzpodbude za mlade prevzemnike kmetij, ob tem pa dodaja, da se počrpa manj sredstev, kot jih je na voljo, dostikrat tudi zaradi birokracije, zaradi katerih je marsikatera vloga zavrnjena.

Evropa se ne boji naraščanja števila prebivalcev, pač pa meteoroloških sprememb

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan meni, da trg ne deluje, ker ljudje nismo razumna bitja. "Trg deluje, ko je dobrin preveč, ko pa jih primanjkuje, pa ne več. To dokazuje kriza s sladkorjem," pravi mag. Židan, ki je opozoril, da je od sedem milijard prebivalcev na svetu, že ena milijarda lačnih, medtem ko se v razvitem svetu meče hrana v smeti. Samo v zadnjih petih letih se je število lačnih povečalo za 200 milijonov, kaj pa bo šele, če se uresničijo projekcije, ki napovedujejo v polovici stoletja na svetu že devet milijard ljudi, se sprašuje kmetijski minister. Kot je dejal se v Evropi ne pričakuje znatnega povečanja števila prebivalcev, se pa tukaj veliko bolj bojimo meteoroloških sprememb. Po eni strani zmanjšanje količin padavin in globalno segrevanje, druga skrajnost pa hudi nalivi, ujme in toča.

Žitno-pšenična veriga kot pilotski projekt

Nekdanji prvi mož Panvite je še predstavil novosti, ki se obetajo v kmetijstvu in pojasnil politiko subvencij, ki znašajo 330 evrov na hektar, kar je skoraj petdeset evrov več kot je evropsko povprečje. Razložil je, da je to zaradi težjega kmetovanja na območjih z omejenimi dejavniki, gorskega področja, kamor po definiciji spada čez polovico vseh slovenskih kmetijskih površin ter zaradi omejitev Nature 2000. Glede plačilnih nesorazmerij je pripravljen že poseben zakon, če ne bo šlo drugače, je pa izpostavil vzpostavitev žitno-pšenične verige kot pilotski projekt neposrednega dogovarjanja med akterji o vprašanjih, kakšna bo cena, kakšen bo kriterij ali rok plačila. Na ta način je bilo že v zadnji četrtini lanskega leta dogovorjene vse podrobnosti za letošnjo žetev. Če se bo omenjena veriga funkcionirala, se jo bo uvedlo tudi v zelenjadarstvo, prašičerejo in rejo drobnice.

Slovenija na področju prehrane dobila zakon o promociji in resolucijo

Mag. Židan zagovarja stališče, da je potrebno na poljih pridelati najprej hrano za ljudi, nato za živali, kar pa preostane pa se lahko uporabi za vse ostalo. Tako je navedel kot primer Švico, ki na manj kmetijskih površinah, kot jih imamo na razpolago v Sloveniji, pridela več kot 85 odstotkov pšenice za lastne potrebe, medtem ko se pri nas na veliko uvaža. Kmetijskega ministra veseli, da so po enajstih letih prizadevanj uspeli sprejeti Zakon o promociji slovenske hrane in da bo na ta način lojalnost kupcev zaščitila proizvajalce hrane. V okviru te promocije se bo delalo vzgojo že v vrtcih, želja pa je, da bi se domača hrana usidrala v državne ustanove, na primer vrtce, šole, fakultete, bolnišnice, policijo, vojsko itn. 

Kmetijstvo kot ena od možnosti razvoja občine

"V Občini Beltinci se zavedamo, da je potrebno skrbeti za podeželje, kmetovalce in razvijati kmetijstvo kot eno od pomembnejših panog današnjega časa. Naravne danosti in lega občine sta dve ključni prednosti, ki odpirata velik število različnih možnosti razvoja te panoge v povezavi s kulturo, turizmom in izobraževanjem. Prav tako kandidiranje fizičnih in pravnih oseb na državne in evropske razpise in pridobivanje tovrstnih sredstev, lahko v veliki meri pripomore tudi k razvijanju posameznikov in celotne občine na tem področju," so kot razlog organizacijo okrogle mize s področja kmetijstva navedli z Občine Beltinci. Poleg župana dr. Mateja Gombošija so bili govorniki še: direktor KGZ Murska Sobota, Franc Režonja, predsednik KGZ Slovenije, Ciril Smrkolj, ravnatelj Biotehniške šole Rakičan, Smodiš Štefan, direktor RA Sinergije M. Toplice Stanislav Sraka, direktor RRA Mura Murska Sobota, Danilo Krapec, predstavnik Kmetijsko svetovalne službe Beltinci, Daniel Puhan.