Pestra bralna dejavnost v Domu starejših občanov v Radencih

V okviru Pomurskih novic, ki jih pripravljamo na portalu Pomurec.com, smo pogledali tudi v pomurske domove za starejše občane. Tam smo preverili, kako spodbujajo bralne aktivnosti. Najprej nas je pot zapeljala v Dom starejših občanov Radenci.

Kot so nam pojasnili, pri njih nimajo klasičnih bralnih uric, se pa ukvarjajo s knjigami in avtorji. Literarni krožek je nastal na pobudo direktorice Mateje Hauser in deluje  že devet let, vse od začetka delovanja Dosorja. Od tedaj se vsako sredo ob treh popoldan zbirajo v domski knjižnici. Sodeluje od deset do petnajst članic, tudi kakšen član. Približno v enakem razmerju stanovalci Doma in člani Društva upokojncev  Radenci, pridruži pa se jim tudi kdo mlajši.

Vsebino srečanj določajo sproti, vendar pa so že nekatere ustaljene oblike, ki se ponavljajo. Ena od njih so  predavanja o znanih delih svetovne in domače književnosti. V vlogi predavateljev so člani, pomaga nam tudi prof. slovenskega jezika Marjanca Ferko Omahen z biotehniške šole v Rakičanu.  V prvem sklopu so spoznali najbolj znamenita dela, in sicer Homerjevo Iliado, Dantejevo Božansko komedijo, Cevrantesovega Don Kihota, Shakespearjevega Hamleta, Goethejevega Fausta, o Svetem pismu jim je predaval njihov član, duhovnik Mirko Rakovnik. Zadnje delo pa je bilo roman Dostojevskega Zločin in kazen.

Pripravljajo tudi srečanja z domačimi avtorji, včasih za širše občinstvo ali samo za razširjeni literarni krožek. V njihovi sredini so bili že Manca Košir, Karolina Kolmanič, Rudi Ringbauer, Marija Sreš, Milan Vincetič, Štefan Kardoš, Štefan Titan, Olga Antič, Marija Šedyvi, Tine Mlinarič, Vida Pelc. Kot so nam pojasnili, če se le da, pripravijo srečanje tako, da že prej preberejo knjigo, tako da se lahko vsi pogovarjajo z avtorjem. Srečevali so se tudi z drugimi literarnimi skupinami društev upokojencev Gornje Radgone, Ptuja, Križevcev pri Ljutomeru.

Vsako leto izdajo zbornik Ure naših dni, kjer zberejo prispevke svojih članov in gostov, rdeča nit je vedno drugačna tematska zasnova, zbornik pa tudi javno predstavijo na posebni prireditvi.

Na srečanjih radi prebirajo tudi svoje sestavke in se o tem pogovorijo, beseda na srečanjih pa tudi sicer rada zaide k stvarem, ki jih zanimajo, kot so etika, vera, odnosi med ljudmi, politika, ali pa le obujajo spomine. Za spremembo včasih obiščejo tudi Galerijo v Murski Soboti.

Kot so zaključili, jim takšna literarna druženja koristijo in jih predvsem veselijo, saj se je prav zaradi tega med njimi spletlo razumevanje in prijateljstvo.