POM-PROFIL
Alem Maksuti - prekmurski Srb, ki je iz nogometa "prestopil" v predavalnice FDV-ja
Alem Maksuti, rojen v Srbiji, se je v času svojih srednješolskih let preselil v Prekmurje. Trenutno je raziskovalec na Centru za politološke raziskave v Ljubljani. Njegovo življenje je obarvano z znanstvenim raziskovanjem, politiko in študenti.
Rubrika PROFIL na Pomurec.com je na sporedu vsako sredo, v njej pa predstavljamo mlade, zanimive, talentirane in prodorne Pomurke in Pomurce ... |
Alem Maksuti, univerzitetno diplomirani politolog, je rojen v Kikindi, mestu v severnem delu Vojvodine, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Leta 1999 se je z družino preselil v Mursko Soboto, čemur so sledila njegova srednješolska leta na gimnaziji. Potem sem je vpisal na Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral in še istega leta nadaljeval s študijem na podiplomski stopnji. Trenutno je še študent, ki bo jeseni vpisal zadnji, četrti letnik doktorskega študija.
Prekmurje je hitro postalo njegov pravi dom
Selitev v Prekmurje je potekala precej načrtno in je bila vezana na takratno stanje v Srbiji. Težave demokratičnih sprememb je Alem tako delno občutil še preden se je začel z njimi ukvarjati poklicno. V Prekmurje so ga po drugi strani pripeljale tudi njegove korenine, saj je njegov pradedek bil Prekmurec, kar je veliko prispevalo k temu, da prav Murska Sobota postane središče njegovega sveta v srednješolskih letih. „Gimnazijo sem tako rekoč začel z novimi ljudmi, novim okoljem, novim jezikom. Vse s Prekmurjem je zame bilo popolnoma novo, hkrati pa tako sprejemljivo, da je precej hitro postalo moj pravi dom. Spoznal sem ljudi, za katere še danes lahko rečem, da smo (p)ostali pravi prijatelji. Tako nekako se me je Prekmurje dotaknilo…“, razlaga Alem svoja občutja, povezana s Prekmurjem.
Slovenska politika je zasičena in brezidejna
Alem se v Srbijo vrača vsaj enkrat letno, in sicer v glavnem obišče Beograd in Vojvodino, kjer ima veliko prijateljev in sorodnikov. Ob vprašanju, kako ocenjuje tamkajšnjo politično situacijo, ne upa podati konkretne napovedi, kako se bo situacija odvijala v prihodnosti: „Dejstvo je, da frakture znotraj političnega in širšega družbenega sistema, ki so se v Srbiji dogajale v zadnjih 20 letih, še danes močno determinirajo položaj te države znotraj evropskega in širšega okvira mednarodne skupnosti. Demokratične spremembe, ki jih je ta država izpeljala v zadnjih letih so zahtevale veliko energije in terjale mnogo strukturnih sprememb. Gledano iz tega kota je Srbija v precej kratkem času stopila na pot države, v kateri danes poteka konsolidacija demokracije in zelo realna oblika normalnega življenja.“
Primerjava s stanjem v Sloveniji se mu zdi kompleksna naloga, čeprav se na prvi pogled zdi, da v vseh državah nekdanje Jugoslavije trenutno vlada enako nezadovoljstvo z delom celotnega političnega vrha. „Prej kot do vlade bi rekel, da vlada nezadovoljstvo do politike kot take. Zasičenost in brezidejnost sta besedi, s katero bi se lahko opisala politična scena v Sloveniji danes,“ zaključuje svoje videnje slovenske politike.
Zanimanjem in občutkom je potrebno slediti
Maksuti je raziskovalec na Centru za politološke raziskave v Ljubljani. Četudi morda koga preseneča, vsakdanja (strankarska) politika nima veliko opravka z njegovim delom. Sicer res pogosto predstavlja objekt opazovanja, ni pa to osrednji moment njegovega znanstveno-raziskovalnega dela. Javne politike in preference političnih strank so prav tako le en segment politike in politične znanosti, ki je del njegove širše interesne sfere. V prihodnosti se tako vidi v okviru poklica, ki ga trenutno opravlja.
Zelo spoštuje raziskovalno delo in si močno želi ostati na Univerzi v Ljubljani, vendar je to povezano s številnimi stvarmi, zato težko napoveduje, kam ga bo zanesla pot. „Fizični prostor je v mojem primeru manj pomemben, tu so predvsem izzivi, ki jih vidim v okviru opravljanja svojega poslanstva, ki sem ga sam izbral,“ nam pojasni svoje želje za prihodnost, med katerimi sta tudi trdno delo in napredek.
Aktualni referendumi ne peljejo v smer družbenega konsenza
Pomurski politolog sicer ni podpornik nobene stranke in kot ocenjuje, se mladi večinoma sploh ne zanimajo za politiko. Pri njem je situacija nekoliko drugačna, predvsem v smislu zanimanja za politiko kot objekt in ne toliko v smislu njegovega resničnega zanimanja za stvari, ki se dogajajo znotraj slovenske politične arene.
In kaj meni o referendumih, ki postajajo stalnica v naši državi? „Ustavni ustroj naše države dovoljuje mehanizem odločanja na referendumih, ki je sicer že po teoriji najvišja stopnja demokratičnosti. Menim, da, če se že gre v tej smeri, v Sloveniji primanjkuje deliberativnega potenciala v politiki, ki bi mobiliziral širšo razpravo v javni sferi in tako naredil prostor za racionalne javne izbire, okrog katerih bi se oblikoval širši konsenz v družbi. Mislim, da nas referendumi, kakršne imamo zdaj, ne peljejo v to smer,“ komentira Alem.
Nogomet je del življenja
Alemovo življenje ni sestavljeno le iz političnih tem, ampak tudi iz zabavnih pripetljajev. Sem spada tudi dogodivščina ob pisanju diplome, saj je prišlo do napake pri zapisu datuma rojstva, Alem se je namreč za nekaj let pomladil (namesto letnice 1983 je v izjavo o avtorstvu diplomske naloge vpisal letnico 1993). „To se je zgodilo pomotoma, tekom hitenja, da stvar čim prej dobi primerno obliko za tisk. Veliko ljudi je opazilo to in me povprašalo po tem. Najbrž pa bi res moral biti genij, da bi vse končal v tako kratkem roku,“ razlaga Maksuti.
Ena izmed pomembnih stvari v njegovem življenju je nogomet. Nekoč mu je predstavljal veliko bolj resno željo, ki se je sčasoma razvila v zrel in korekten odnos do tega športa. Danes nogomet igra le rekreativno, enkrat na teden, pa tudi na kakšnem amaterskem tekmovanju, ki se ponavadi odvija na ravni univerze. „Lahko bi rekel, da je nogomet tudi eden izmed redkih hobijev, ki jih danes imam in za katerega se trudim, da mi ne zmanjka časa. Rad ga gledam, še posebej v živo na Stamford Bridge-u,“ še doda za konec.
Alemovih NAJ 5
Svetovni voditelj: John F. Kennedy
Glasbena skupina: EKV
Knjiga: Bit in nič (J. P. Sartre)
Kraj v Pomurju: Pertoča
Želja v življenju: Biti.
Foto: Jasmina Muhič
PRIPOROČAMO:
VSI PROFILI NA POMUREC.COM
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
care!
Alem je en velik čudak, ko mu nastaviš ogledale te blokira, pri 15 letih je ŽE diplomiral :) haha a smo ga zalovli
Nepismen in neumen kot večina pristašev vogrskega hlapca in lopova. Poleg nepismenosti tudi računanja nezmožni...
sds je poneumljanje ............budalo na m3 !!! ne poznaš človeka in daješ brezveze komentarje !
Maksuti ali Maksutaj je cisti albanski priimek. Na svetu ne obstaja srb z priimkom Maksutaj. Vojvodina in na sploh Kikinda je bilo leglo katolikov. Veliko albanskih katolikov se je v casu pres prvo svetovno vojno v begu pred osmanskimi invazijami preselilo v takratno Austroungarsko.
Alen je Goranec, slovanska manjšina na KIM. V Kikindi so od vekomaj veščina pravoslavci.
Ni Alen ampak Adem. Maksutaj. Al Ano.
Mislim, da imamo zelo dobre domače ljudi, ki tudi znajo povedati marsikaj in bolje od g. Maksutija. Ni potrebe, da nam Srbi ali pa Albanci solijo pamet.
On ni srb, on je albanec rojen v srbiji🤮
Kdor je prebiral njegove "strokovne" komentarje si je z lahkoto ustvaril sliko o tem človeku , kar se mene tiče nič od nič.
No, to pa je rejsan tisto kar je manjkalo Prekmurju.