Sprememba vremena pogosto vpliva na počutje ljudi

Vremenske spremembe so trn v peti številnemu prebivalstvu. Preobčutljivi smo na njih, saj so prehodi med letnimi časi veliko izrazitejši kot pred leti. Iz vročih 35 stopinj Celzija smo kar hitro prešli na "mrzlih" 15 stopinj Celzija.

Kot večina sprememb se tudi sprememba v vremenu pokaže na počutju posameznika. Eni prehode iz letnega časa do drugega, prenašajo brez večjih težav oziroma se niti ne zavedajo, da vreme vpliva na njih. Spet drugi pa so spremembam vremenske klime podvrženi veliko močneje. Začne se slabše počutje, spremeni se razpoloženje, dobra volja začne izginjati, pri nekaterih so prisotne bolečine v mišicah, pri drugih bolečine v sklepih, prisoten je glavobol, potrtost in/ali utrujenost.

Kako spremeniti počutje

Da je vreme del nas in smo nemalo kdaj od njega tudi odvisni, se zavedamo že od nekdaj. Žal nanj nimamo vpliva, lahko pa z nekaj manjšimi spremembami simptome vremenskih sprememb omilimo. Strokovnjaki so mnenja, da je dobro čim več časa preživeti na prostem, ne glede na to, kakšno vreme je zunaj. Ob tem je telo primorano, da živi v sožitju z naravo. Biti moramo telesno dejavni, saj s tem utrdimo telo in duha in smo na različno vreme tudi odpornejši. Priporočljivo je sproščanje, saj stresni način življenja pripomore k slabšemu počutju.

Nismo si enaki

Raziskave so pokazale, da se na vremenske spremembe odziva tretjina do polovica ljudi, ampak niti približno ne vsi enako. Pri ljudeh, ki imajo občutljiv živčni sistem so težave večje in bolj vidne. Ni nujno prisoten le glavobol, potrtost, vzkipljivost ali razdražljivost, težave se namreč kažejo tudi v motnjah spanja in v zmanjšani delavni storilnosti.

Prehod iz poletja v jesen je pogosto zelo hiter. Foto: pixabay.com

Kdo čuti spremembo vremena najbolj

Vreme močno vpliva na ljudi z visokim krvnim tlakom (počutje se poslabša ob hladnejših dneh), na ljudi z nizkim krvnim tlakom (počutje se poslabša ob toplejših dneh), na ljudi z boleznimi dihal, srca in ožilja ter na ljudi z revmatičnimi obolenji.

Kaj zaužiti, da spremembe lažje prenesemo

Ne samo, da je za boljše počutje velikega pomena obisk narave, pomembno je tudi, da popijemo dovolj vode, se izogibamo prevelikemu uživanju kave, energijskih ter sladkih pijač in alkohola. Zaužiti je potrebno veliko sadja in sveže zelenjave. Odsvetuje pa se težka in mastna hrana, ter hrana, ki vsebuje veliko količino sladkorja in soli. Prehranjevati se je potrebno uravnoteženo in polnovredno.

»Krivec« za boljše počutje je serotonin

Serotonin je snov, ki vpliva na tonus krvnih žil. Imenuje se »hormon sreče«, saj ima glavno vlogo pri občutku zadovoljstva-sreče. Če ga imamo dovolj, se tudi počutimo veliko bolje. Naše telo ga proizvaja samo, vendar bolj kot so dnevi turobni, manj se ga tvori. Da bi pospešili proizvodnjo, ker ga lahko »pridelamo« sami, je priporočljivo, da posežemo po živilih, ki vsebujejo triptofan. Le-ta, pa je pomemben gradnik hormona sreče.

Med priporočena živila uvrščamo oreščke, ovsene kosmiče, dateljne, stročnice, pusto meso in ribe. Triptofan je v vlogi »prinašalca dobre volje« le, če je v kombinaciji z ogljikovimi hidrati, saj tako prispe do možganov. Vsekakor pa je bistvenega pomena, da so ogljikovi hidrati dobri, kajti le ti nasitijo za dlje časa in s tem obdržijo raven sladkorja stabilno. Med dobre ogljikove hidrate štejemo polnozrnat kruh, naravni riž in banane. Nikakor pri dobrem počutju ne gre zanemariti vitaminov. Za stabilno razpoloženje je odgovoren vitamin B (pusto meso, ribe, sveža zelenjava, žitni izdelki) in za lepšo polt vitamin D, ki ga s časoma začne primanjkovati. Zato so goveja jetra, rumenjak, mastna morska riba in mleko ob popoldanskemu »nastavljanju« sonca, prava izbira za nabor le tega. K razpoloženju dobro pripomoreta tudi čili in ingver, saj njuna ostrost živčnemu sistemu pošlje dražljaje, ki so odgovorni za povečano sproščanje hormona sreče. V pomoč so tudi rožmarin, timijan, žajbelj in peteršilj.

Če nič od naštetega ne pomaga, pa verjemite, da čokolada reši vse težave. Poudariti je potrebno le, da je temna in v zmernih količinah.

Avtor: Mojca Peček Graj