V Mikk-u o pomenu zaščite krav za celotno civilizacijo

Društvo za zaščito živali Pomurja je v petek v Mikk-u organiziralo predavanje na temo vrstizma (oblike nasilja, ki jo človeška vrsta sproža proti vsem nečloveškim vrstam), v katerem so predstavili širšo sliko problematike pravic in zaščite živali, ter orisali negativni vpliv kulture nasilja na našo družbo, tako iz etičnega, ekološkega, gospodarskega, socialnega in religioznega vidika. Predaval je Tibor Hercigonja, ki se ukvarja predvsem z raziskavami vedske in sodobne miselnosti ter uredniškim delom, pred kratkim pa je prevedel tudi knjigo z naslovom Ubiti kravo pomeni konec človeške civilizacije – slednje je bila tudi vodilna nit predavanja.

Danes živimo v mnogih pogledih v svetu  sovraštva, zavisti in nasilja. Kljub temu, da se čedalje več ljudi na svetu ozavešča ter trudi, da bi živeli predano v sožitju, z ljubeznijo do soljudi in v mirnem sožitju z okoljem, ne moremo mimo dejstva, da vsakršna oblika nasilja z leti narašča. Ekonomski interesi so povzročili, da smo krutost industrializirali, barbarstvo pa uzakonili. Kot je povedal predavatelj Hercigonja, pristajamo na življenjski slog, ki ne spoštuje nikakršno življenje, sam teror in nasilje pa sta dobesedno bistvena nit bivanja. Ustvarili smo sistem, kateremu narekuje nasilje. Po drugi strani pa dodaja, da prav slednje ima posledično na dolgi rok negativni vpliv za nas same – tako iz gospodarskega, ekološkega, sociološkega, etičnega in kulturološkega vidika. Kakor, da bi želeli sami sebe nevede ugonobiti.

Predavatelj je na včerajšnjem predavanju osvetlil posebno obliko nasilja, ki danes med drugim vlada svetu – vrstizem - najhujša oblika nasilja, ki jo človeška vrsta sproža proti vsem nečloveškim vrstam ter prikazal negativni pomen in vpliv na že zgoraj opisane dimenzije družbe.

Na predavanju se je tako prikazovalo vprašanje: Čemu je smiselno slediti vsem tem oblikam nasilja, če si vse tradicije istočasno v sebi prizadevajo najti etos, kako živeti, da bomo srečni. Ter hkrati, na kakšen način lahko mi kot posamezniki, ki smo vsi tako ali drugače vpleteni v sistem, ki ga živimo, lahko prispevamo, da se rešimo spon globalne negotovosti.

V tem smislu je Hercigonja  med drugim prikazal škodljive učinke klavnic in se pri orisu vrstizma osredotočil na prikaz klavnic, kjer se ubija govedo, ter na prikaz mlečnopredelovanih indiustrij. Predstavil je kako se ravna s kravami v mlečnopredelovalni industriji in klavnicah, ter primerjal to z načinom miroljubne živinoreje ter tudi neizkoriščevalskega sobivanja z živalmi, kakršne poznamo na primer v Indiji ter tudi drugod po vsem svetu, kjer spoštljivo ravnajo s kravami ter celotnim govedom, krave pa  tudi umrejo naravne smrti. Že po vedski kulturi je krava deležna spoštovanja. Mleko, ki ga daje krava v takem okolju, kot je povedal,  je bolj zdravo, z več vsebnostmi vitaminov in mineralov, za razliko od mleka naših krav. Tam se posledično uporablja mleko še v številne zdravstvene namene, med tem ko mleko, ki je produkt zaprtih krav v mlečnopredelovalnih industrijah, ima manj teh zdravilnih sestavin, hkrati pa je polno patogenih škodljivih sestavin, rastnih hormonov, s katerimi se pitajo krave – vse z namenom pridobiti več končnega produkta mleka, ne glede na to, kaj le to, kot tako prinese samemu človeku in okolju.

Kot je zanimivo predstavil, obstaja povezava med dieto in nasiljem. Vse kar pojemo, kot pravi, se prenaša na naše fizično in subtilno telo. Tako bi se morali zavedati, da s tem, ko bodisi zaužijemo meso ubitih živali, ali bodisi zaužijemo mleko od krav, ki so obravnavane z nasiljem in hranjene s škodljivimi substancami – vse to nam prinese  veliko slabega. »Vse to nasilje in strah, ki ga je krava deležna v klavnicah in v industriji, se prenese na človeka, hormonski dodatki pa tudi sicer negativno vplivajo na naše zdravje. Dočim, če primerjamo  - ob našem ljubečem delovanju do krav in neizkoriščevalnem odnosu, kjer krave živijo v sobivanju s človekom, v izmenjavi obojestranske ljubezni -  je mleko od tako imenovanih srečnih krav dokazano polno vitaminov in mineralov, brez škodljivih vplivov na zdravje, uporablja se celo v številne zdravilne namene. Zanimivo je, da recimo Indijci in tudi v večih primerih na zahodu, bolne krave, katere tudi ne dajo dosti mleka, obravnavajo s še več pozornosti, ljubezni, pustijo jih v stiku z naravo, njihove mladiče pa nikakor ne odvajajo od krav. Posledično tako obravnavane krave dajo tudi nenavadno več mleka, čeprav izkoriščanje krav za mleko ni njihov namen ljubečega delovanja, temveč je samo spoštovanje živali in ljubeč odnos smisel sam po sebi. Po vedski kulturi je namreč krava mama, sveta žival, njeno naravo kot tako pa dokazuje dejstvo, da krava daje mleko ne glede na to, če teli. Ob ljubečem in spoštljivem odnosu namreč samodejno daje več mleka, ne samo količinsko, temveč tudi v smislu kakovosti.« Pri tem je predavatelj dal iztočnico, kako pomemba sta ljubeč odnos in ljubezen v smislu obroditve "dobrih sadov" na svetu, že ob samem dejstvu, da pa krave dajejo mleko, brez da bi telile, pa ponuja vedenje, da je njihova ljubezen do nas tista, ki botruje temu - zato bi se po besedah predavatelja morali neizmerno zavedati smisla krave za človeško civilizacijo, ob dejstvu, koliko ljubezni veje iz nje do človeka, jo tako spoštovali in z njo ljubeče delovali.

Predavatelj je nadaljnje zanimivo izpostavil paradoks načina pridelave kravjega mleka, kjer z načinom, ki mu botruje nasilje, na dolgi rok pridelamo škodljive mlečne produkte, količino pa povečujemo na umeten način, kateri ima posledično velike katastrofalne posledice, tako ekološke, ko uničujemo naravo (mlečnopredelovalna in mesna industrija je največji onesnaževalec okolja), tako ekonomske posledice, ko se ob pridelavi krme, s katero hranimo govedo, posledično dobesedno povečuje lakota. V namene pridelovanja gensko spremenjene soje za pitanje goveda se namreč krčijo ogromne površine amazonskih gozdov in kot je omenil predavatelj podatke - če bi vse te površine dobil človek, bi se lahko nahranila celotna zemlja. A svet vseeno vztraja pri tem načinu prehranjevanje in nasilnem pristopanju k živinoreji ter izkoriščanju živali in  mirno gleda na drugi strani lakoto ter lastno revščino. Seveda, kot je bilo tudi veliko govora na predavanju - nezanemarljiva je še etična plat sodobne oblike živinoreje ter nasploh ubijanja živali, kjer gre za popolno degradacijo in razvrednotenje živali.

»Danes sicer obstajajo velike polemike okrog mleka, v smislu, ali je uživanje mleka zdravo, ali ne. Iz vedskega starodavnega znanja izhaja, da je mleko zdravo, vendar le če je vzeto od krav, katere rastejo in se gibljejo v miroljubnem okolju, so deležne naravnega obravnavanja, z veliko ljubezni, kjer se njihovih mladičev ne odvaja od njih in kjer se jih na koncu ne ubije v namen uživanja mesa. Dejstvo pa je vsekakor iz vseh vidikov, da mleko od krav, ki se gojijo v mlečnopredelovalnih industrijah, vsekakor ni dobro uživati iz večih že navedenih vidikov.«

Na predavanju si je bilo mogoče ogledati dva filma, s katerim se je v praksi prikazalo sonaravno bivanje s kravami in primer miroljubne kmetije v tujini in pri nas v Sloveniji. Obiskovalci so imeli moč videti spoštljiv primer ravnanaja s kravami ter posnetke, ki so pričali o neverjetno hvaležnem odzivu teh krav. Prikazana je bila tudi kmetija pri nas v Sloveniji, na kateri po stari vedski kulturi skrbi za svoje krave  Rina Stušnik - Raga Manjari.

Skozi predavanje se je posredno predstavljala še starovedska kultura, ki se je s svojimi zametki, zasnovanimi na popolnoma naravni harmoniji s svetom, nenasilju in sočutju, uspela obdržati še danes, saj je temeljila na naravnem, sonaravnem kmetovanju in zaščiti krav. Še danes živijo brez nasilja. Razvijajo nazor, da našo usodo razvija naše delovanje, pri čemer je naš naravni odnos do vsega stvarstva bistvenega pomene. Predavatelj je ob tem opozoril še na dejstvo, da so ljudje v nekaterih kulturah po svoje interpretirali verske nauke ter jih uporabili sebi v prid v prid v smislu, da je vso stvarstvo, kar je ustvarjeno okoli človeka, ustvarjeno v namen človekove koristi. Opozoril je, da je vseeno bistvo krščanstva etika.

Več fotografij v spodnji galeriji...