Velika noč ni le krščanski praznik

Skorajda vsi smo včeraj obedovali tradicionalno velikonočno kosilo, danes pa je tu velikonočni ponedeljek. Velika noč je sicer krščanski praznik, vendar ga praznujejo tudi nekatere druge veroizpovedi, po svetu pa kroži kar nekaj zanimivosti in legend ob tem prazniku. 

Velikonočni prazniki se začno ob Cvetni nedelji in se končajo ob Velikonočnem ponedeljku. Nedelja pred velikonočnem ponedeljkom je največji krščanski praznik. Velika noč je določena na prvo nedeljo po prvi polni pomladanski luni, ki je nekje med 22. marcem in 25. aprilom. Datum praznovanja so določili že pred več kot 1600 leti v Nikeji. Velikonočna nedelja pa sicer pomeni vernikom dan oščiščenja in dan, ko je Jezus Kristus tretji dan po križanju vstal od mrtvih.

Foto: www.google.com

Boginja Eastre in velikonočni zajčki

Z veliko nočjo pridejo tudi barvasta jajca oz. pirhi in pa seveda vsem poznani velikonočni zajci. Marsikdo ne ve, da velikonočni zajec izvira že iz 17. stoletja iz Nemčije, natančneje iz germansko poganskega sveta. Obstaja sicer več različic legende o velikonočnem zajcu, vse pa se zaključijo enako.

Velika noč s sabo pripelje tudi pomlad za katero so eni izmed znanilcov tudi zajci s številnimi mladiči. Zajčji mladiči naj bi si iskali hrano v bližini človeških domov in tako so jim ljudje pripisali tudi nošenje jajc.  Nekateri pravijo, da je bil zajec tisti, ki je znesel prvo velikonočno oz. pomladno jajce in naj bi bil prispodoba ali pa tudi žrtvena žival germanske boginje Eastre. Od tod tudi izvira angleški in nemški izraz za veliko noč, saj to isto boginjo imenujejo tudi Ostre, Ostare, kar je več kot očitno podobno ang. Easter in nem. Ostern. Boginja Eastre naj bi imela tudi po legendah zajčjo glavo, ljudje pa so že takrat praznovali praznik posvečen boginji Eastre, ki je bil v aprilu, saj so jo imeli za boginjo pomladi, nekateri pa za boginjo gozda, nekaterim pa je predstavljala le začetek življenja. Prav tako tudi zajec predstavlja po nekaterih knjigah ponovno rojstvo, preporod oziroma vstajenje.

Foto: www.google.com

Kozmično jajce

Prav tako so ob Veliki noči aktualni pirhi oz. barvana jajca. Ta izvirajo že iz davnih časov, ko so še mnoge kulture verjele v kozmično jajce. Tako so prve naprednejše civilizacije kot npr. Rimljani, Perzijci, Grki, Egipčani, Kitajci, Indijci ... že davno nazaj barvale in okraševale jajca, vsi pa so vsak na svoj način razlagali o kozmičnem jajcu. Kitajci so bili na primer prepričani, da je jajce s svojo notranjosto simbolizirali kaos, v notranjosti jajca pa naj bi se razvijalo mitološko bitje Pangu, ki je s svojim rojstvom začelo razvijati nov svet in novo življenje. Takšno podobno razlago so imele tudi druge starodavne kulture. Danes v krščanski ikonografiji jajce simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa.

Foto: www.google.com

Praznovanje velike noči

Že pred mnogo leti so si Egipčani in Perzijci med seboj izmenjevali pisana jajca, ki so jim predstavljala pomladno sonce in novo rojstvo. Skozi stoletja se je pomen pirhov spremenil. Tako so npr. naši pradedki in prababice še ponekod imeli tradicijo, da je dekle podarilo jajce fantu, ki je imel pri njej kakšne možnosti. Danes tega običaja pri nas več ni, po svetu pa se vseeno še ohranja tradicionalna igra, kjer odrasli skrijejo čokoladna jajčka po vrtovih v noči pred velikonočno nedeljo, zjutraj pa morajo otroci napolniti košaro z jajčki. Šele ko so zbrana vsa jajčka se jih je smelo pojesti.

Prav tako je zelo znano tudi kotaljenje velikonočnih jajc, ki poteka tako, da tekmovalci zakotalijo svoja jajca po travi ali bregu, zmaga pa tisti čigar jajce se zakotali najdlje, ne da bi se razbilo. V ZDA pa je tradicija, da na velikonočno nedeljo otroci kotalijo jajca po bregu slavne zelenice pred Belo hišo. Seveda pri tem vsi upajo, da jih opazuje predsednik, nekateri pa celo verjamejo, da naj bi predsednik v noči na velikonočni ponedeljek šel in pojedel nekaj najlepših jajc, ki jih je opazoval čez dan, ko so se kotalila.

V katoliških državah v znak žalovanja ob Kristusovem križanju vse od velikega petka do velikonočne nedelje, ne zvoni v zvonikih. Na Filipinih se Jezusovega križanja spominjajo vsako leto tako, da se pripadniki cerkve dajo bičati in za vrhunec še pribiti na križe in »trpeti Kristusove muke«. Na začetku so verjeli, da je bilo to križanje namenjeno pokori za grehe, ki so jih storili v preteklem letu ali zahvali Bogu za uslišane prošnje. Danes pa je ta običaj v veliki večini le še šov za turiste, saj to pritegne več tisoč ljudi. Katoliška cerkev temu običaju močno nasprotuje, vendar kot vidimo ne naredijo ravno veliko, da bi ta bizaren običaj preprečili.

Na srečo pa se pri nas Velika noč praznuje le z bogoslužjem zjutraj in kasneje z velikonočnim kosilom, za katerega so značilni pirhi, šunka, hren in potica.

Foto: www.google.com