FOTO: V Pokrajinski in študijski knjižnici počastili spomin na Milana Vincetiča

V sredo, 29. novembra, je v avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota potekala prireditev »Homaž Milanu Vincetiču«, s katero so se poklonili njegovemu spominu.

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je v njegov spomin pripravila razstavo Poti Milana Vincetiča, njegovi prekmurski pesniški kolegi recital avtorske poezije, Društvo za humanistična vprašanja ARGO pa je izdalo mapo njegovih izbranih pesmi Kalejdoskop.

Uvodoma je navzoče pozdravila direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota Jasna Horvat. "Želim, da bi bil naš spomin na Milana svetel in iskriv, tako kot je bil njegov smisel za humor", je povedala Horvatova. 

O njegovi poeziji in pesniško-grafični mapi so spregovorili Janez Balažic, Franci Just in Mirko Rajnar. V spominskem recitalu so pesmi brali Štefan Kardoš, Feri Lainšček, Tine Mlinarič, Ernest Ružič in Dušan Šarotar.

Razstavo o delu in življenju Milana Vincetiča sta predstavili njeni snovalki Klaudija Sedar in Metka Sraka.

Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je predstavila delo in življenje Milana Vincetiča, ter dejala, da se je Vincetič sam najbolje predstavil skozi svoje delo. Goričko mu je bilo prvi in zadnji dom. V Stanjevcih je bil najbolj v soglasju sam s sabo, mir in navdih pa sta mu v roke polagala pisalo, tako vse do letošnjega drugega oktobra, ko je Milanova roka omahnila. To pisalo pa je dalo izjemne literarne dosežke, ki jih ne bo izbrisalo nobeno črtalo, je med drugim povedala dr. Klaudija Sedar.

Metka Sraka iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je povedala, da so njegove pesniške zbirke prevedene v 12 tujih jezikov. Čeprav je večina del v knjižni slovenščini pa ni pozabljal na domačo prekmursko besedo in se tako znal približati preprostemu človeku.

Milanove pesmi iz mape Kalejdoskop je interpretirala Gabrijela Granfol Peurača, v glasbenem programu pa je nastopil Bojan Sedmak.
Pismo

Nič bolj ne vleče na dež
kot tvoje oči
nič bolj kot lasje
ki spijo kot poldan
ko so ptice previsoko
da bi se lovile
nič bolj kot orehi
ki jih lomiš med nogami
nič bolj kot prah
ki črkuje moje knjige
pod nočno svetilko
ki jo ugašaš z roko
ki mi hladi čelo
a nima tvojih prstov
pa tudi obraz
ni več moj

Milan Vincetič

Več fotografij v spodnji galeriji …