Ledinska imena v Bogojini

Ledinska imena so poimenovanja za posamezna zemljepisna območja na določenem ozemlju. Nekatera ledinska imena so zapisana na katastrskih zemljevidih in v grafičnih enotah rabe kmetijskih zemljišč (GERK), na naših podeželjih pa lahko slišimo veliko takih, ki niso zapisana in se kot ustno izročilo prenašajo iz roda v rod.

Za namene tega prispevka sem zbrala nekaj ledinskih imen obcestne vasi Bogojina, ki jo obdajajo vinorodni griči, kateri v zadnjih letih dobivajo čedalje več stalnih prebivalcev. Sem se namreč selijo mladi pari, ki si ustvarjajo družine, in ljudje iz drugih predelov Slovenije, ki iščejo svoj raj na zemlji in ga najdejo med bogojinskimi vinogradi. O ledinskih imenih v Bogojini sem povprašala informatorje Barbaro in Štefana Gašparja ter Julijano Horvat.

Ledinska imena v Bogojini leta 1769 (vir: maps.hungaricana.hu)

[Vršijč], [Čerejg], [Karpáti] so ledinska imena za griče, ki obdajajo ravninski del vasi. Na njih raste vinska trta in gozd. Del zemljišča, kjer je nasajena vinska trta, se imenuje [Baštansko], zemljišče ob kapelici sv. Urbana pa [Bükonja]. Ledinsko ime [Loug] se danes uporablja za njive in travnike, ki so na tem področju, v preteklosti pa je glede na ime verjetno tukaj bil gozd. Poimenovanje [Mrlinšček] izvira iz časov, ko so na tem zemljišču pokopavali poginule živali. [Ercekovo] je ledinsko ime za travnike in njive, to zemljišče je bilo v preteklosti last beltinskih grofov, beseda pa izhaja iz nemške besede Herzog (= grof). Po besedah informatorjev je tudi [Babošovo] nekoč bila zemlja v lasti grofov. [Senžati] je ledinsko ime za predel, kjer so travniki.

Najdemo tudi primer poimenovanja po razparceliranosti tal: [Spodnji táu], [Gornji táu]. Poimenovanje [Močvar] se uporablja za predel, ki je bolj vodnat. Ledinsko ime [Žabnjek] je poimenovanja po živali, saj na tem zemljišču še danes lahko najdemo žabe. [Mejica] je, kot beseda pove, ledinsko ime za zemljišča, ki se nahajajo na obrobju Bogojine. Ledinsko ime [Gourice] je za nekoga, ki ne živi v teh krajih, lahko zavajajoče, saj gre za zemljišče v ravninskem delu vasi, kjer so njive.

Ledinska imena [Topolge], [Borouvge] in [Podlijpke] so verjetno nastala iz imena dreves, (topol, bor, lipa), vendar pa informatorji povedo, da v današnjem času ta drevesa tukaj ne prevladujejo oziroma jih ni. Ledinsko ime [Trejbež] ustreza knjižni besedi trebež, ki jo Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga kot »zemljišče, svet, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd; krčevina«.V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je edninska oblika ledinskega imena [Črete] razložena kot »močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem«.

Informatorji so podali še naslednja ledinska imena za obdelovalne površine: [Brgouvje], [Mrtvijca], [Broud], [Faluba], [Srednje gonje] in [Slokače].

Plečnikova cerkev je simbol Bogojine

Tako kot hišna imena tudi ledinska bogatijo našo dediščino, zato bi v prihodnosti bilo dobro ta imena tudi zapisati, saj po besedah informatorjev mlajši rodovi veliko teh imen več ne poznajo.

Janja Adanič Vratarič

Oglejte si tudi:

Hišna imena ali »kak se zovemo po domače« v Bogojini