https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Jožef Horvat: Tudi Hrvaška bo morala sprejeti svoje obveze in spoštovati vladavino prava kot eno temeljnih vrednot EU

Črenšovci, 29.12.2017 ob 7:00  

S poslancem državnega zbora in podpredsednikom NSi smo spregovorili o delu v lokalnem okolju, o temah, ki so zaznamovale leto 2017 in se zazrli v izzive prihajajočega leta.


Pogosto ga lahko srečamo med ljudmi

Kot je pojasnil Horvat, poskuša biti v svoji poslanski pisarni v Črenšovcih prisoten ob ponedeljkih, ko v državnem zboru predvidoma ni zasedanj oziroma sej delovnih teles. Za začetek tedna običajno načrtuje sestanke in srečanja z lokalnimi župani, gospodarstveniki in različnimi institucijami. Ker pa je zadnje čase v državnem zboru vedno več aktivnosti tudi ob ponedeljkih, Horvat pojasnjuje, da ne more biti v poslanski pisarni vsak ponedeljek, »tako da obžalujem, če kdaj kakšen državljan potrka tudi na zaklenjena vrata moje pisarne.« Rešitev je našel v tem, da je v ta namen zaposlil študentko, ki tudi v času njegove odsotnosti v uradnih urah v pisarni sprejema obiskovalce ter si zabeleži njihove podatke, da jih lahko nato poslanec tudi pokliče.

Nemalokrat pa lahko podpredsednika NSi srečamo tudi na lokalnih dogodkih in srečanjih. Kot pojasni, se venomer rad odzove povabilom tako v domači, kot tudi v drugih občinah njegovega volilnega okraja, z veseljem pa se udeleži tudi strankarskih dogodkov ob koncu tedna.

Največji dosežek: podaljšanje veljavnosti Pomurskega zakona

»Edino orodje poslancev je beseda, razprava. Gre za moč besede, ki pa mora temeljiti na argumentih.« Ker se tega zaveda, Horvat pojasni, da se na vsako sejo delovnih teles in na seje državnega zbora tudi kolikor je le časovno možno, rad pripravi. Poslanec, ki se sodeč po parlametru med vsemi slovenskimi poslanci najpogosteje vključuje v razpravo, pojasni, da vsak poslanec najbolje pozna prav problematiko lokalnega okolja, iz katerega prihaja. Zadovoljen, da je poslanska skupina NSi v tem mandatu opozicijska stranka, ter ponosen, da je kljub temu, da so v opoziciji, bilo na predlog NSi sprejetih šest zakonov, pa je najbolj ponosen na to, da mu je letos spomladi uspelo državni zbor prepričati, da so sprejeli novelo zakona o razvojni podpori Pomurski regiji.

»Moj predlog je bil, da se veljavnost zakona o razvojni podpori Pomurski regiji podaljša do konca leta 2019. To sem predlagal zaradi tega, ker sem ugotovil, da v vseh letih, od kar zakon velja, to je od leta 2010, v proračunu Republike Slovenija niso bila zagotovljena zadostna sredstva, ki so bila predvidena z zakonom. Vesel sem bil, da je moj predlog podprl minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in posledično tudi koalicija, tako da je zakon dobil soglasno podporo.«

Problematika, na kateri moramo trdo delati v prihodnje

»Dejstvo je, da skladni regionalni razvoj v naši državi dobro ne deluje. Čuti se, da je Pomurje kot statistična regija najbolj oddaljena od Ljubljane, torej od centra moči, od centra odločanja. Problem je v tem, da politika v Sloveniji ni uspela vzpostaviti drugega nivoja lokalne samouprave, pokrajin. Danes so občine iz leta v leto bolj obremenjene, po drugi strani pa prav občine dobijo vedno manj denarja iz državnega proračuna.

Posledično se vidi zaostanek obrobja oziroma tistih regij, ki so od Ljubljane najbolj oddaljene. Tako se, kot na primer v našem Pomurju, soočamo z visoko stopnjo brezposelnosti ter s povprečno plačo zaposlenih, ki je bistveno nižja od slovenskega povprečja. Ko pa povprečno plačo v Pomurju primerjamo s povprečno plačo v Osrednjoslovenski regiji, potem pa ta zaostaja za vsaj 25 %. Tukaj, se pravi na področju skladnega regionalnega razvoja, bo morala politika v prihodnje narediti več, sicer se nam bo še naprej dogajalo to, da bodo mladi izobraženi kadri odhajali. Samo v lanskem letu je Slovenijo zapustilo med osem in devet tisoč mladih izobraženih. Če se bo ta trend nadaljeval, potem bomo v Slovniji resnično družba ostarelih in onemoglih, posledično pa, ker ne bo zaposlenih na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo, bodo tudi pokojnine nizke in ne bodo človeka vredne,« pojasni poslanec.

O reševanju meje s Hrvaško

S poslancem Horvatom, predsednikom odbora za zunanjo politiko, smo ob današnjem dnevu, ko se izteče rok za pričetek implementacije arbitražne razsodbe, spregovorili tudi o aktualnem dogajanju tako na slovenski kot tudi hrvaški strani meje: »Slovenija mora zdaj striktno spoštovati evropski pravni red, vladavino prava in tako dosledno spoštovati razsodbo arbitraženga sodišča. Tukaj ima Slovenija podporo Evropske unije in ta razspodba arbitražnega sodišča je mednarodno pravno veljavna in zavezujoča tako za Slovenijo kot tudi za Hrvaško.« Spomni, da kljub temu, da se je Hrvaška odločila, da za njih arbitražna razsodba ni zavezujoča, bo morala tudi naša južna soseda v skupnosti EU, sprejeti obveze in spoštovati vladavino prava kot eno temeljnih vrednot Evropske unije.

Pojasni, da je bila tudi razprava v odboru državnega zbora za zunanjo politiko o tem, kako pristopiti k reševanju problematike, zelo turbolentna: »Meja na morju je bila že 29. junija natančno določena, na kopnem pa ne.« Ko se je odbor sestal oktobra za zaprtimi vrati, »je bila razprava na trenutke zelo turbolentna, tudi divergentna, ampak na koncu pa sem bil zelo zadovoljen in ponosen na odbor, ki mu precedujem, da smo soglasno sprejeli sklepe, s katerimi smo Vlado Republike Slovenije zavezali, da si naj prizadeva za dialog s Hrvaško. To, da je bil 19. decembra Cerar pri Plenkoviću v Zagrebu, pozdravljam. Seveda pa tu tudi pričakujem, da bo po 29. decembru, ko se izteče ta rok, tudi Evropska komisija, predvsem njen prvi podpredsednik Frans Timmermans, aktivneje vključila pri spodbujanju obeh strani, predvsem pa Hrvaške, da bi to vpršanje meje enkrat dali z dnevnega reda. Pri tem, kar zdaj predlaga Plenković, da bi se obe državi morali dogovoriti za nek nov pravni temelj, za nov pravni okvir, moram pripomniti, da je prav razsodba arbitražnega sodišča eminenten pravni okvir, pravni temelj, na podlagi katerega lahko obe državi začneta delati in mejo na kopnem tudi določita. To bo seveda dolgotrajen proces, trajal bo nekaj let in bo naporen proces. Sestavljen bo iz mnogih malih korakov. V Zagrebu na pogovoru med obema premiejema nisem pričakoval nekega preboja,« pojasni Horvat in doda, da bo Cerar v januarju odboru za zunanjo politiko poročal, ali je bil v Zagrebu storjen prvi korak v tem procesu.

Razočaran pa je nad komunikacijo med ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem in premierjem Cerarjem, ki v reševanju arbitražnega spora ne kažeta enotnosti: »Obžalujem, da se šef diplomacije Erjavec in Cerar pogovrajata preko medijev in eden drugega kritizirata. S tem delata škodo državi, predvsem pa menim, da si pa šef diplomacije ne bi smel privoščiti nobenega diplomatskega spodrsljaja oziroma diplomatskega primitivizma.«

O tujih investitorjih

Letošnje leto je slovensko javnost razdelil tudi prihod večjih tujih investitorjev, zato smo Horvata povprašali tudi, ali se mu zdi prisotnost tujega kapitala v Slovenijo dobra rešitev tudi na dolgi rok.

Opozoril je, da moramo biti pri tujem kapitalu, prav tako kot tudi domačem, previdni: »Trdim pa, da je Slovenija ša premalo odprta za tuja vlaganja, tuje investicije. Tudi slovenska zakonodaja je preveč toga, kar pomeni, da Slovenija ni preveč atraktivna za tuje naložbe, predvsem kar zadeva njeno poslovno okolje.«

Prihod Magne v Slovenijo podpira, je pa kritičen do, kot sam pravi toliko cirkusa okrog tega investitorja: »Če bomo za vsakega tujega investitorja sprejemali zakon, potem nikamor ne pridemo,« pove in pojasni, da bi morala država ustvariti stabilno poslovno okolje, ki bo za vse investitorje enako.

»Zdaj je sicer vlada v Državni zbor prinesla zakon o investicijah na splošno. Obravnava še ni stekla, upam pa, da bo vsaj približno ta zakon reševal to, kar mi v NSi pričakujemo in kar izpostavljamo kot enega ključnih problemov v Sloveniji, to je novi model gospodarstva. Ta model mora biti po naši oceni socialno-tržni model gosodarstva. Iz tega modela se vidi, da ni kapital na prvem mestu in da ni kapital vse. Vesel sem, ko se pogovarjam z investitorji, z lastniki podjetij in z direktorji, ki pogovor nemalokrat začnejo z besedami "moji delavci, moja ekipa, moj tim so moj največji kapital..." Kar je tudi res. Predvsem pa moramo še veliko narediti na davčnem področju, veliko nalog nas čaka na področju delovno-pravne zakonodaje. Delodajalci pravijo, da bi več zaposlovali, vendar si ne upajo, predvsem zato, ker je pri nas zelo težko odpustiti slabega delavca. To pa pomeni, da trpijo tudi dobri delavci. Dobre delavce pa je potrebno nagrajevati. V NSi smo že večkrat predlagali zakonske rešitve, ki bi prispevale k temu, da bi delavci dobili višjo plačo. Ker si zaslužijo. Že dvakrat smo predlagali novelo zakona o dohodnini, kjer smo predlagali dvig splošne olajšave na 7000 evrov. Zakaj 7000? Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je narejen izračun, da je prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo na letni ravni 7396 evrov,  torej več kot 7300 evrov. Menimo, da ni moralno, da država obdavči tisti del prihodka posameznega državljana, ki ga državljan potrebuje, da preživi, torej da si kupi hrano, obleko, energijo.  Na žalost ta naš predlog ni dobil podpore v DZ, kar obžalujemo. S to rešitvijo, dvigom splošne olajšave na 7000 evrov, bi rešili tudi problem delavcev migrantov, posebej tistih, ki hodijo delat v Avstrijo, saj morajo pri nas doplačati visoko razliko dohodnine. V Avstriji namreč neobdavčen prihodek na letni ravni znaša 11000 evrov.

Glede tega mi v NSi zagovarjamo zasebno lastnino. Po podatkih iz konca leta 2016 ima država v lasti po knjigovodski vrednosti za 10,4 milijard naložb in podjetij. Donos na kapital pri teh državnih naložbah, s katerimi upravlja SDH, je 6 %. Če pa pogledamo donos na kapital podjetij s tujim kapitalom, je tam  donos 10,4 %. Plače delavcev, ki delajo v podjetijih s tujim kapitalom, so za 12,7 % višje od slovenskega povprečja. Nam je pomembno predvsem to, da delavci, ki ustvarjajo, dobijo to delo tudi dobro plačano. Iz teh podatkov se tako vidi, da tuji kapital ni vedno tisti, ki bi naše delavce zgolj izžemal, vidi se, da so ti delavci tudi bolje plačani.«

O ambicijah na prihajajočih volitvah

Pred prihajajočim letom, ko se nam obetajo tako državnozborske kot tudi lokalne volitve, nas je zanimalo, ali si želi v prihodnje delovati na lokalnem ali znova državnem nivoju. Zaupal nam je: »Imam namen, da bi drugo leto kandidiral na listi NSi za poslanca državnega zbora. Glede na moje izkušnje menim, da sem lahko lokalnemu okolju bolj koristen, če sem v državnem zboru. Vedno sem odprt za pogovor s katerim koli županom, ne samo iz Pomurja, ampak tudi širše… To je moja želja in upam, da bodo volivci moje dosedanje delo pozitivno ocenili. Mislim, da lahko v prihodnje, ko upam, da ne bo prišlo do kakšne nove krize, naredimo pomembne razvojne korake tudi za Pomurje.«

Potem ko je v sedanjem mandatu NSi bila opozicijska stranka, pa nas je zanimalo, kakšne obete podpredsednik stranke napoveduje za prihajajoče volitve. Prizna, da je težko že zdaj napovedovati kakšni bodo rezultati, kdo bo v koaliciji in kdo v opoziciji: »V Sloveniji imamo fenomen novih obrazov, ki velikokrat pridejo na volitve brez političnih programov. Izključno zaradi enega imena, pa naj bo to Zoran Janković, Miro Cerar, ali bo to zdaj Marjan Šarec, brez političnega programa, volitve tudi dobijo.« Pri tem pa pojasni, da imajo v NSi program praktično že pripravljen in ga bodo v prihodnjih tednih že obravnavali prostojni organi v stranki. Razdelali so program modernizacije zdravstvenega, pokojninskega in šolskega sistema, prav tako pa tudi socialne politike: »To so zelo pomembna področja našega življenja, kjer imamo strahovite težave,« strne in opomni na nedopustno dolge čakalne vrste v zdravstvu, korupcijo v zdravstvu ter previsoke cene medicinskih pripomočkov. Tudi pokojninski sistem je po njegovih besedah potrebno modernizirati. »Modernizacija pokojninskega sistema gre v tej smeri, da lahko vsak, ki izpolni pogoje za upokojitev, dobi takšno pokojnino, kot je prag tveganja revščine. Na mesečni ravni to znese 617 evrov. To mora biti naš cilj, cilj nekega sodobnega, modernega pokojninskega sistema,« pove in pri tem izpostavi: »Danes v naši državi 280 tisoč ljudi živi pod pragom revščine. To je več kot četrt milijona. To pomeni, da nam sistemi ne delujejo. Na te ljudi se moramo osredotočiti in zagotoviti, da bodo živeli človeka dostojno življenje. Za človeka gre.«

V gospodarskih programih pa pravi, da se je potrebno osredotočiti predvsem na mlade. Pojasni, da kroženje možganov zagovarja, poudarja pa pomen vrnitve znanja v domovino: »Zagovarjam, da se mladi gredo izobraževat v tujino, da vidijo, kako se svet vrti v razvitih državah. Pomembno pa je, da potem pridejo domov in to znanje in izkušnje prinesejo domov.« Pri tem pojasni, da se je pogovarjal s številnimi mladimi, ki so se vrnili v Slovenijo, ki ugotavljajo, »da je vendarle najlepše živeti v Sloveniji.« Pri tem pa Horvat opomni: »Vendar pa mora biti okolje takšno, da si za svoje delo, za svoje potenciale, ki jih udejanjiš, tako intelektualne in podjetniške kot tudi ročne, potem tudi primerno nagrajen.«

Novoletne želje za Pomurke in Pomurce

Z ozirom v prihajajoče leto, je najaktivnejši pomurski poslanec izrekel voščilo bralcem:  »Najprej bi vsaki Pomurki in vsakemu Pomurcu zaželel veliko zdravja. In potem veliko prijaznih ljudi okoli sebe. Na prvem mestu je to gotovo družina, sodelavci, prijatelji. In vsem želim, da bi v letu, ki ga začnemo, vsak doživel veliko prijateljskih, prisrčnih objemov. Ljudje se premalo objemamo.«

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.