Postojnska jama - kraljica slovenskega podzemlja

V rubriki POM TURE smo se tokrat podali v slovensko kraško podzemlje in raziskali največjo turistično kraško znamenitost.

V Postojnski jami je raziskanih 24.340 m podzemnih rovov. Ta kraški jamski sistem v bližini Postojne je (za sistemom Migovec) drugi najdaljši v Sloveniji in največja turistična jama na Dinarskem krasu.

K jamskemu sistemu Postojnske jame sodijo tudi njeni naravni zgodovinski vhodi - Otoška jama, Magdalena jama, Črna jama in Pivka jama. Jamo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami. Iz Planinske jame priteče na plano kot reka Unica.

Potem, ko si je reka Pivka utrla pot v podzemlje, je v dveh milijonih let postopoma zniževala svojo strugo in tako ustvarjala različna nadstropja jame. Voda, ki je pronicala skozi zakraselo površje, je v suhih rovih skozi tisočletja, kapljico za kapljico odlagala kalcit iz raztopljenega apneneca. Ustvarjala je edinstvene kapniške oblike - stalaktite, stalagmite, stebre, bisere, zavese, cevčice, ...

Stalna temperatura v notranjosti jame je bila še pred nekaj leti približno 8 °C, danes pa se giblje med 8 in 10 °C, kar je posledica globalnih klimatskih sprememb. Največja globina jame je 115 m.

Speleobiologija v Postojnski jami

Naravni vhod v Postojnsko jamo, ki je bil zasut s sedimenti, so odkopali leta 1866, v času Antona Globočnika.

Postojnska jama danes slovi kot zibelka speleobiologije - biološke vede o življenju živali v podzemlju. Najbolj znana je človeška ribica. Leta 1797 jo je v Črni jami - enem od vhodov Postojnske jame - odkril Josip Jeršinovič pl. Löwengreif. Leta 2016 je v Postojnski jami - kot prvi turistični jami na svetu - uspelo razmnoževanje človeške ribice v ujetništvu. Prav tu je bil leta 1831 odkrit prvi jamski hrošček, drobnovratnik. Do tedaj je namreč veljalo, da v jamah ni življenja. Odkritje drobnovratnika pa je naravoslovce spodbudilo, da so v Postojnski jami našli številne nove primerke jamskih živali.

V biološkem slovstvu je bilo do danes navedenih preko 175 vrst živali, ki žive v Postojnsko-Planinskem jamskem sistemu; od teh je 115 pravih jamskih vrst, kar je svetovni rekord. Številni predstavniki več skupin jamskih živali so bili prvič opisani prav po primerkih iz Postojnske jame. Zato je v Rovu novih podpisov, 50 metrov od glavnega vhoda v Postojnsko jamo, obnovljena sodobna, obiskovalcem zanimiva speleobiološka postaja - Vivarij Proteusova jama. To postajo so na pobudo Ivana Andreja Perka ustanovili 100 let po odkritju drobnovratnika, leta 1931 kot Stazione biospeleologica. To je bil eden prvih takih laboratorijev na svetu in za tiste čase moderno opremljen.

Notranjost Postojnske jame

Koncertna dvorana ima površino 3000 kvadratnih metrov. Sprejme lahko do 10.000 ljudi. Dvorana ima izjemno akustiko, zato v njej za posebne priložnosti prirejajo koncerte, tudi nastope simfoničnih orkestrov.

Magnet, ki privablja turiste od blizu in daleč

O tem, da so Postojnsko jamo obiskovali že v davni preteklosti, pričajo ohranjeni podpisi na jamskih stenah. Najstarejši med njimi segajo v 13. stoletje.

Organiziran turistični razvoj pa se je začel po letu 1818, ko je domačin Luka Čeč odkril notranje dele Postojnske jame. Že leta 1819 so v njej uredili prve poti. Ustanovili so Jamsko komisijo, ki je skrbela za jamo in osnovala prvo jamsko vodniško službo. Leta 1884 je bila v jami uvedena električna osvetljava z obločnicami - med prvimi na svetu. Hoja po jami je bila naporna, zato so že leta 1872 vse do vznožja Velike gore položili železniške tire, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci. Danes pa vlake poganjajo manjše električne lokomotive.

Leta 1928 so pred vhodom v Postojnsko jamo zgradili Jamski dvorec, monumentalno sprejemno središče za obiskovalce, ki še danes združuje notranjost jame in vse, kar sodobni gost potrebuje izven nje.

Za redni turistični obisk je odprtih dobrih 5 km jame. Po njih se obiskovalci sprehodijo v spremstvu jamskih vodnikov ali z avdiovodnikom v enem od 17 jezikov. Poleg rednih obiskov jama nudi možnost individualnih, doživljajskih ogledov kraškega podzemlja.

Postojnsko jamo si letno ogleda okrog 700 000 obiskovalcev. Z več kot 38 milijoni radovednežev z vsega sveta je v dvestoletni zgodovini ena najbolje obiskanih turističnih znamenitosti v Evropi in na svetu.

Številni jamo obiščejo tudi v času božičnih praznikov, ko za obiskovalce pripravijo tudi žive jaslice.

Jama ima bogato geološko in turistično zgodovino. Botrovala je rojstvu krasoslovja, speleobiologije, v jami in njeni neposredni bližini so pomembna arheološka najdišča.

Med drugo svetovno vojno kot skladišče za gorivo

Med 2. svetovno vojno je nemška vojska v jami, ob današnjem izstopu s turističnega vlakca in izhodu iz jame, skladiščila gorivo za ves severni Jadran, od Trsta do Reke, da bi ga zavarovala pred letalskim napadom. Vhod v jamsko skladišče je bil seveda močno zastražen, vendar se je sabotažnemu vodu Vojkove brigade 23. aprila 1944 uspelo pretihotapiti v Postojnsko jamo in skladišče razstreliti. Partizanski saboterji so v ta namen uporabili stari, umetno narejeni rov, ki je v Postojnsko jamo vodil iz Črne jame. Rov je bil napol zasut in ni bil vrisan na nemških kartah jame.

Požar je gorel teden dni. Povzročil je odpadanje kapnikov, stene jame so prekrile saje. Črni sloj saj je v tem delu jame viden še danes.

Mogočen grad Predjama

Le nekaj kilometrov oddaljen od Postojnske jame kraljuje tudi veličasten predjamski grad. Grad stoji v skrajnem severozahodnem kotu Postojnske kotline. Ob predjamskem prelomu, kjer ponikne potok Lokva, se za navpično, 123 m visoko skalno steno odpira zamotano kraško podzemlje. Rovi potekajo v več nadstropjih, povezuje jih vrsta brezen. Celoten podzemski sistem je dolg okoli 6,5 km in deloma urejen za turistični ogled. Pred naravnim skalnim obokom visoko v steni stoji grad.

Vir: Wikipedia

Več fotografij v spodnji galeriji ...