Intervju s Siddharto: Stanje duha, v katerem je Siddharta, je zelo pozitivno

Malce manj kot mesec in pol nas ločita do novega albuma najpopularnejše rock skupine v Sloveniji - Siddharte, ki nas navdušuje že leta in leta. Pred velikim koncertom v Stožicah smo opravili kratek intervju z njimi.

 Foto: Aleksander Remec 

Vaš prvi koncert v prvotni zasedbi - kakšni so bili občutki? Ste si takrat predstavljali, da boste dosegli tolikšno "slavo" na domači sceni in da boste nekoč vodilno ime v slovenski rock glasbi?

Prvi koncert se je zgodil že pred več kot petnajstimi leti. Vznemirjenje in trema sta bila absolutna na zelo visokem nivoju. Je bil pa to koncert za prijatelje in znance, tako da tudi če smo kaj "zafušali", ni bilo vejega greha. Trema počasi izginja, vznemirjenje pa je prisotno še vedno in brez vznemirjenja ni prave energije. Od nekdaj smo sanjarili o tem, da bomo glasbo ustavarjali in jo delili na vseh nivojih. Smo si želeli preboja, smo ga veseli, ampak nas to ne ustavlja. Gledamo naprej in si izmišljamo nove cilje in o njih sanjarimo kot nekoč.

Vaša glasbena oprema nekoč in danes?

Na začetku smo imeli inštrumente, ki so bili ali sposojeni ali pa ne na ravno najvišji kakovostni ravni. To so bile bolj kot ne kopije zvenečih instrumentov, ki pa jih imamo danes privilegij posedovati in na njih igrati.

Kaj je tako "kul" na tem, ko ste najpopularnejša rock skupina v Sloveniji? Kako se je vaše življenje spremenilo od takrat, ko še niste bili slavni in do danes, ko vas poznajo praktično vsi?

"Kul" je to, da je glasba naše poslanstvo in hkrati tudi vir zaslužka. To je verjetno želja vsakega, da lahko uživa v svoji službi, kot da bi bil to hobi. Mislim, da se zaradi tega naše življenje ni bistveno spremenilo, imamo zelo kultivirane in kul fane, ki razumejo in spoštujejo to, kar delamo, kot tudi našo zasebnost.  

Foto: Aleksander Remec 

Kakšna je "zgodba" novega prihajajočega albuma, ki bo sneman v živo na Stožicah oziroma, kako bi v nekaj stavkih opisali nove komade - o čem govorijo?

Album ne bo konceptualen, na način, kot je bila to Saga - naš zadnji album. Skladbe so zelo odprte, glasbeno široke in velike. Velike v smislu stadionskih komadov, z močnimi melodijami in napevi. Vsebinsko še niso definirane, saj so besedila še v nastajanju, je pa stanje duha, v katerem je Siddharta danes, zelo pozitivno in verjetno bodo v tem smislu tudi besedila.

Kar nekaj vaših besedil je bilo navezanih na temo anti-droge. Drži to? Vaše izkušnje iz mladosti glede takšnih in drugačnih prepovedanih substanc?

Nekaj besedil vsebuje takšna in drugačna mnenja o drogah. Smo proti odvisnosti, spoštujemo samostojnega indivduuma. Kot vsak, smo se tudi mi srečali z drogami, temu se danes verjetno ne da izogniti. Niso nas prepričale.

Eden izmed vaših zadnjih komadov je po mojem mnenju zagotovo lahko namenjen 22. aprilu - dnevu Zemlje. Govora je o Noraterri. Kakšno je vaše mnenje o odnosu ljudi do našega planeta? 

Komad Noraterra zelo lepo opiše naše mnenje o tem, kaj si mislimo o današnji gonji za profitom za vsako ceno. Ob tem se ne razmišlja o posledicah niti o prihodnjih rodovih. Naša ljuba Zemlja bo sama uredila vse krivice, ki se ji dogajajo. Tako ali drugače.

Eden izmed že malce starejših komadov Homo Carnula govori o razlikah med ljudmi. Koliko Homo Carnule pa vi po vašem mnenju vidite dnevno v Sloveniji? 

To je vse povezano s predhodnjim vprašanjem. Občutek za sočloveka je marginalnega pomena, kar ima za posledico te ekstremne razlike v družbi. Rešitev za to je pa verjetno v nas samih, saj smo mi tisti, ki lahko vrednote in norme postavimo na pravo mesto, saj smo vsi mi ta družba, v kateri živimo. 

Se nam v bližnji prihodnosti morda obeta še kakšen vaš koncert v Pomurjuu?

Ta trenutek je koncert v Stožicah naša prioriteta in veledogodek. Stadionskih koncertov v Sloveniji ni, kaj šele, da bi jih delale slovenske skupine. Mislim, da je to enkratna priložnost, da vsak doživi res dober stadionski koncert, pravzaprav dogodek, ki si ga človek zapomni za zelo dolgo in ki ga do neke mere tudi sooblikuje. Od Prekmurja do Ljubljane vendarle ni tako daleč.