Vplivi načrtovane elektrarne na Muri na okolje podcenjeni

Strokovna ocena o okoljskem poročilu (OP) za državni prostorski načrt za načrtovano hidroelektrarno Hrastje - Mota na reki Muri v Sloveniji., ki so jo objavili avstrijski in nemški strokovnjaki razkriva nizko kakovost poročila, velike pomanjkljivosti v podatkih in vsebuje številne napačne predpostavke.

Da bi bili negativni učinki hidroelektrarne na reki Muri preveliki, da bi projekt lahko odobrili, že dlje časa opozarjajo nevladne organizacije, Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF), Zveza društev Moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS). Prav tako menijo, da ima projekt prevelike vplive na okolje, in poudarjajo, da so tudi ti vplivi podcenjeni in da obseg vplivov na habitate in vrste Nature 2000 v OP ni bil ocenjen pravilno. V ta namen so naročili dve neodvisni strokovni mnenji mednarodnih znanstvenikov o strokovnosti in kakovosti OP ter vplivov, ki jih ta predvideva na ogrožene vrste rib in poplavne gozdove. 

Strokovnjak za ribe Steven Weiss z inštituta za zoologijo Univerze Karl-Franzens v Avstriji navaja, da: „Okoljsko poročilo podcenjuje vpliv na osem ključnih vrst rib, potencialni vpliv na štiri dodatne ključne vrste pa sploh ni bil ocenjen. Prav tako ne ocenjuje posledic načrtovanih jezov za ribje populacije nižje od jezu ter podcenjuje potencialne vplive na čezmejni ravni, na območjih Nature 2000 vzdolž Mure v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem.“

„Okoljsko poročilo ne ocenjuje ustrezno vplivov na poplavne gozdove. Negativni vplivi na mehkolesne gozdove bi bili več kot dvakrat višji, kot je to navedeno v poročilu, zaradi česar so kompenzacijski ukrepi nemogoči. Prav tako zanemarja ustrezno oceno vplivov nižje od jeza, pa tudi morebitne čezmejne vplive na poplavne gozdove na območjih Nature 2000 na Hrvaškem in Madžarskem,“ dodaja strokovnjak za poplavne gozdove Gregory Egger z inštituta za geografijo in geoekologijo z Univerze Karlsruhe (KIT) v Nemčiji.

Oba znanstvenika sta opozorila: „Projekti s tako velikim vplivom na območju Nature 2000 zahtevajo pravilno in celovito oceno vplivov, ki so potem podlaga za končno odločitev. Za reko in območje takšnega mednarodnega pomena, kot je Mura, se morajo uporabiti najvišji možni pravni in strokovni standardi.“

Tudi Društvo za preučevanje rib Slovenije meni, da so bili vplivi na ribje vrste ter poplavne gozdove podcenjeni, z namenom prikazati čim manjše vplive na naravo. „Ugotovitve neodvisnih strokovnjakov kažejo na to, da so vplivi tega projekta preprosto preveliki, da bi jih lahko izravnali,“ je dejala Andreja Slameršek, strokovnjakinja za pravne in strokovne zadeve v kampanji Rešimo Muro! in predsednica DPRS.

Foto: Arhiv Pomurec.com

Slovenska Mura v skupni dolžini več tisoč kilometrov je ključni del največjega naravnega rečnega ekosistema v srednji Evropi, ki vključuje prostotekoče dele Mure, Drave in Donave, od Špilja v Avstriji do Železnih vrat na romunsko-srbski meji. Velik del tega edinstvenega ekosistema bo kmalu postal Unescovo biosferno območje Mura-Drava-Donava med Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo. 

Arno Mohl iz Svetovne organizacije za varstvo narave meni, da bi načrtovani jez Hrastje - Mota bil prvi jez na slovenski Muri in bi prekinil prost pretok vode in usedlin ter preprečil migracijo rib na širšem območju Mure, Drave in Donave. „Presenečeni smo bili, da se ocena vplivov v OP dobesedno ustavi na meji z Avstrijo, Hrvaško ali Madžarsko. Rečni ekosistem Mura-Drava-Donava je preveč dragocen za Evropo, da bi ga lahko žrtvovali za kratkoročne gospodarske koristi,“ dodaja Mohl.

Kot poroča Delo se bodo še naprej vršili pritiski nevladnih organizacij na slovensko vlado, naj nemudoma ukrepa in od vlagateljev zahteva temeljito revizijo OP v skladu z mednarodnimi znanstvenimi in strokovnimi standardi, ki bo upoštevala vse vrste in habitate Nature 2000, vključno s čezmejnimi vplivi. Tudi s peticijo. 

„Verjamemo, da je v interesu naše narave ter ljudi iz Pomurja in sosednjih držav, da je ocena vplivov načrtovane hidroelektrarne na ogrožene vrste rib in poplavne gozdove pravilna in čim bolj izčrpna. Zato pozivamo ministrico za okolje Ireno Majcen, naj zagotovi, da se to tudi zgodi,« je sklenil Stojan Habjanič, koordinator kampanje Rešimo Muro! in predsednik Zveze društev Moja Mura.