Sprememba člena o znanju madžarščine v dvojezičnih izobraževalnih ustanovah razburja

Glede zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja so v postopku sprejemanja določene spremembe.

Uvaja se določba, da morajo strokovni sodelavci v dvojezičnih šolah, če želijo dokazati znanje madžarskega jezika in s tem zasesti delovno mesto na tovrstnih institucijah, imeti končano dvojezično osnovno šolo. Do sedaj pa je namreč zadostovalo, da so izpolnjevali pogoj, po katerem so imeli končan program dvojezične srednje šole ali fakultativnega pouka madžarskega jezika. 

Kljub temu, da zakon omogoča tudi druge možnosti, s katerimi bodo lahko kandidati izkazovali znanje jezika na ravni, obstaja bojazen, da se bodo, v prihodnje možnosti za zasedbo teh položajev v realnosti, zožile na pripadnike madžarske narodne skupnosti. 

Državni svetnik Marjan Maučec je ogorčen: "Pri tem zakonu gre za ignoranco. O njem ni razpravljal noben občinski svet na dvojezičnem območju, niti ni bil usklajen s stroko, prav tako ne z lokalno skupnostjo.“ V kolikor bo državni zbor zakon potrdil, bo sam predlagal sprejetje odložilnega veta v državnem svetu, še dodaja Maučec.

Predsednik PMSNS Ferenc Horvath je mnenja, da določba nikogar ne izključuje, temveč govori samo o tem, na podlagi katere izobrazbe se znanje jezika avtomatično prizna. Še vedno pa se imajo tudi drugi možnost jezik naučiti in se potegovati za določeno delovno mesto. Meni tudi, da je bilo doslej v praksi marsikje znanje madžarskega jezika med učitelji pomanjkljivo.

"Ne drži, da se bodo lahko za delo prijavljali samo pripadniki manjšine, zakon je namreč napisan tako, da govori samo o kakovosti izobraževanja, nikakor pa ne o narodnosti učiteljev. Ta retorika, ki jo tudi sam zaznavam v zadnjih dneh, je napačna, že sedaj morajo strokovni sodelavci obvladati oba jezika, ki sta po zakonodaji na dvojezičnem območju enakopravna," pravi narodnostni poslanec Laszlo Göncz.

Po poročanju Večera je tudi pomurski poslanec Jožef Horvat skeptičen do predlaganih sprememb: "V Novi Sloveniji si prizadevamo za sožitje med večinskim narodom in pripadniki narodne skupnosti, kar pomeni, da se morajo občutljiva vprašanja v družbi reševati s konsenzom obeh strani. Do predlagane novele zakona smo zadržani, potem ko smo se pogovarjali z učitelji in ravnatelji, ki aktivno delujejo v izobraževalnem procesu na dvojezičnem območju."