Prof. dr. Boštjan Brezovnik: Pomurske lekarne zagotovo ne poslujejo zakonito

Dogajanje, povezano s Pomurskimi lekarnami, še vedno buri duhove. Ker zgodba še ni dobila svojega epiloga, smo za mnenje o tej tematiki povprašali prof. dr. Boštjana Brezovnika.

Prof. dr. Boštjan Brezovnik, univ. dipl. pravnik, je zaposlen na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 2002 je tudi direktor Inštituta za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebnega partnerstva Maribor. Je glavni urednik revije Lex localis - Revije za lokalno samoupravo. Od leta 2016 je tudi predstojnik Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru in odgovorni urednik kataloga "Pristojnosti slovenskih občin" in "Uradnega glasila slovenskih občin".

Dr. Brezovnik je med drugim sodeloval pri pripravi novega zakona o lekarniški dejavnosti in za občine pripravlja nov odlok o Pomurskih lekarnah.

Foto: PF UM

Problematika javnih naročil

Pomurske lekarne trdijo, da je nemogoče izvesti javno naročilo za nabavo zdravil v lekarniški dejavnosti. Navajajo, da praktično noben javni zavod v Sloveniji ni izpeljal javnega naročila uspešno oz. do konca. Je težava v Zakonu o javnem naročanju ali v Pomurskih lekarnah?

Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) je vsebinsko ustrezno zasnovan in vsebuje vse ustrezne pravne institute za izvedbo postopka javnega naročila za zdravila. Navedba, da je javno naročilo za zdravila nemogoče izvesti je pavšalna in po vsebini neutemeljena, če zavod ni izvedel postopka javnega naročanja zdravil, in se pri svoji utemeljitvi naslanja zgolj na navedbe zavodov, ki postopka javnega naročanja zdravil niso izvedli oziroma so ga izvedli neuspešno.

Pomurske lekarne letno nabavijo okvirno za 20 milijonov evrov zdravil brez javnega naročila. Ali po vašem mnenju Pomurskim lekarnam nastaja premoženjska škoda, ker opuščajo nabavo zdravil preko javnega naročila?

O nastali premoženjski škodi bi lahko sodili šele po uspešno zaključenem postopku javnega naročanja za zdravila, ko bi bile znane ponudbe dobaviteljev zdravil. Zagotovo pa opustitev izvedbe postopka javnega naročanja ni zakonita.

Pred kratkim je bila sprejeta sodba v primeru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. UKC mora plačati globo v višini 25.000 evro, ker ni naročal blaga po postopku javnih naročil. Ali lahko podobna kazen doleti tudi Pomurske lekarne?

Lahko. Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) med kazenskimi določbami določa, da se pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance izkazuje prihodke, ki presegajo 8,8 milijona evrov, kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 evrov, če naročnik odda javno naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča. Na tem mestu moramo pripomniti, da o prekrških, storjenih po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), odloča Državna revizijska komisija.

Ali Pomurske lekarne poslujejo zakonito, ko ne spoštujejo predpisove o javnih naročilih glede nabave zdravil?

Z nespoštovanjem Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) zagotovo ne poslujejo zakonito.

Poslovanje brez zakonitega zastopnika

Na podlagi sklepa Višjega sodišča v Mariboru, št. Srg2017/27868 je bil z dnem 4. 1. 2018, iz sodnega registra izbrisan vršilec dolžnosti direktorja Ivan Zajc.  Sodišče je namreč odločilo, da je tudi za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja, potrebno pridobiti soglasje ustanoviteljice (Mestne občine Murska Sobota, ki za ostale občine izvršuje ustanoviteljske pravice), to pa v primeru Ivana Zajca ni bilo predloženo registrskemu sodišču. Okrožno sodišče v Murski Soboti je dne 5.2.2018 izdalo sklep o vpisu spremembe pri subjektu, vendar pa sklep ni pravnomočen zaradi pritožbe Ivana Zajca. Ta vztraja, da ga je svet zavoda imenoval zakonito in lahko tudi vnaprej opravlja funkcijo vršilca dolžnosti. Vaš komentar prosim?

Menim, da je bila odločitev Višjega sodišča v Mariboru skladna z veljavno zakonodajo.

Kakšne posledice lahko utrpijo Pomurske lekarne, ker nastopajo v pravnem prometu brez zakonitega zastopnika?

Pomurske lekarne v pravnem prometu ne morejo nastopati brez zakonitega zastopnika, saj zavod brez zakonitega zastopnika (direktorja ali drugega individualnega poslovodnega organa) nima poslovne sposobnosti.

Kakšna je odgovornost sveta zavoda za nastalo situacijo? Na zadnji seji, svet zavoda sploh ni želel razpravljati in glasovati o nasprotnem predlogu predstavnika MOMS, da se za v. d. direktorja imenuje predsednica sveta zavoda oziroma nekdo drug, ki izpolnjuje pogoje. Mestni svet MOMS namreč Zajcu odreka soglasje zaradi nespoštovanja predpisov o javnem naročanju.

Svet zavoda mora, kot kolegijski organ upravljanja zavoda, zagotoviti zakonito upravljanje zavoda. Zagotovo je svet zavoda s svojimi članicami in člani tisti organ, ki lahko z odločitvijo o imenovanju v. d. preseže nastali zaplet in mestnemu svetu ponudi kandidatko ali kandidata, ki bo pri mestnih svetnicah in svetnikih uživala zadostno mero zaupanja in podpore za izdajo soglasja.

Kaj lahko naredijo ustanovitelji v situaciji, ko svet zavoda dopušča, da lekarne poslujejo brez zakonitega zastopnika? MOMS trdi, da so lekarne ugrabljene in je zoper odgovorne napovedala kazenske in civilne postopke. Občinski svet Ljutomer je prejšnji teden podprl prizadevanja pri vzpostavitvi zakonitega vodstva in poslovanja. Kaj ustanoviteljem sploh preostane v trenutni situaciji?

Menim, da bi se morali članice in člani sveta zavoda pogovoriti in uskladiti s članicami in člani mestnega sveta ter najti ustrezno, mogoče kompromisno rešitev s kandidatko ali kandidatom, ki bi  poskrbel za zakonitost dela zavoda, kar je temeljna odgovornost direktorja zavoda.

Vodstvo Pomurskih lekarn se sprašuje, kako je mogoče, da v celotni zgodovini države in vseh do zdaj znanih aktih z izjemo Višjega sodišča v Mariboru nikoli ni bila sprejeta odločitev, da je za imenovanje v. d. direktorja potrebno soglasje ustanovitelja. Ali je po vašem mnenju višje sodišče ugotovilo pravilno, da je tudi za v.d. direktorja potrebno soglasje ustanovitelja?

Menim, da je odločitev višjega sodišča pravilna in skladna z veljavno zakonodajo. Glede zgodovine odločanja sodišča pa verjetno do takšnega zapleta v preteklosti še ni prišlo.

Ali imajo Pomurske lekarne trenutno zakonito vodstvo?

Če zastopnik ni vpisan v Poslovni register Slovenije potem Pomurske lekarne trenutno nimajo zakonitega vodstva.

Mestna občina M. Sobota in Občina Ljutomer pri poslovanju javnih lekarn dosledno zagovarjata zakonitost, transparentnost, gospodarnost. Nekateri predstavniki občin tega mnenja ne delijo, saj njihovi predstavniki v svetu zavoda podpirajo trenutno vodstvo, ki javnih naročil ne namerava izvajati in očitno namerava z dosedanjo prakso poslovanja nadaljevati. Mestna občina namreč tudi opozarja, da se s takšnim poslovanjem namenoma omogoča korist nekaterim privilegiranim dobaviteljem javnega zavoda, vendar očitno to za nekatere občine oz. njihove predstavnike v svetu zavoda, ne predstavlja posebnega problema. Kaj takšen razkorak pri občinah glede spoštovanja osnovnih načel poslovanja javnega zavoda, pomeni za nadaljnje sodelovanje občin, soustanoviteljic javnega zavoda, ki jih je 25, še posebej zdaj, ko morajo po določbah ZLD-1  do konca leta 2018 sprejeti nov odlok o ustanovitvi javnega zavoda in rešiti temeljna vprašanja ustanoviteljskih deležev, njihovih pravic pri imenovanju zakonitih zastopnikov, nepremičnin ter druga pomembna vprašanja izvajanja lekarniške dejavnosti?

Občine ustanoviteljice bodo morale z novim odlokom o ustanovitvi javnega zavoda, skladno z določili veljavnega Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1), urediti vsa vprašanja upravljanja zavoda, če bodo seveda želele ohraniti enovit zavod.  Lahko pa se občine odločijo tudi za drugačno pot in Pomurske lekarne razdelijo na dva ali več zavodov, in upravljanje teh pa prepustijo osebam, ki bodo deležne njihovega zaupanja in podpore. Vsekakor pa menim, da je cilj županj in županov občin ustanoviteljic Pomurskih lekarn zakonito, transparentno in gospodarno poslovanje Pomurskih lekarn, saj bodo te na ta način lahko zagotavljale ustrezno preskrbo prebivalcev občin z zdravili in s svojim poslovanjem ustvarjale morebitne presežke, ki se bodo namenjali razvoju lekarniške in zdravstvene dejavnosti na njihovem območju.