POM-TURE
FOTO: Indija - Pa sva doma
Le s težavo verjameva da je 1 mesec že za nama. V teh 4 tednih, ko sva se potepala po Indiji, sva doživela neverjetne trenutke, videla neverjetne prizore in spoznala neverjetne ljudi. Kaj nama je najbolj ostalo v spominu? Ljudje. In hrana.
Ljudje
Prebivalci Indije so zelo raznoliki in praktično vsi, ki sva jih srečala tudi zelo prijazni. Včasih celo tako prijazni da ti postane nerodno. Nekajkrat sva celo dobila občutek, da nama ljudje želijo pomagati, čeprav pomoči nisva potrebovala, niti za njo prosila. Takšen odnos tujcev, do tebe je v Sloveniji nenavaden in bi se lahko smatral kot čuden. A v Indiji ni tako. Tam ti ljudje, tudi če jih ne prosiš, z veseljem priskočijo na pomoč (katere običajno ne potrebuješ) in ti kaj lepega povejo ter svetujejo.
Foto: Prijatelji
Glej, belca sta.
Prva 2 tedna se nama je še zdelo nenavadno, ko so neznani ljudje stremeli v naju in pritegnili pozornost svojih prijateljev, da si naju ogledajo, večinoma le za nekaj trenutkov. Stremeli so z začudenimi izrazi, a takoj ko sva se jim nasmehnila so iskreni nasmeh vrnili tudi oni in veselo pomigali z glavo.
Foto: Prijatelji
Prijateljstva
V nekaj kratkih tednih sva se spoprijateljila z nekaj domačini, celo do te mere, da sva se med njimi počutila kot če bi bila doma. Pokazali so nama lokalne znamenitosti, postregli z domačo hrano in nama razlagali o svojih življenjih. Povabili so naju v svoje domove, spozanla sva njihove prijatelje in sorodnike. Dali so nama vpogled v svojo kulturo in navade ter naju zapeljali do svojih najljubših stojnic s hrano. Ker sva o hrani že pisala in se ne želiva ponavljati, si lahko več o tej temi preberete TUKAJ. Spodaj pa prolagava še fotografijo indijskega chaia.
Foto: Indijski chai
Najbolj čudno vprašanje?
Policist v majhnem mestecu naju je, po tem ko sva mu povedala število prebivalcev Slovenije, z začudenjem vprašal kako Slovenci kontroliramo svojo rodnost. Z začudenimi izrazi sva se spogledala in nasmejala.
Za na konec
Ko gledava nazaj na celotni mesec, lahko z veseljem rečeva da je bila to nora in verjetno najbolj zanimiva izkušnja kar sva jih do sedaj doživela. Kljub temu da sva imela nekaj težav z izgubljeno bančno kartico, je izkušnja bila zelo pozitivna in naju je obogatila z nečim, česar ne bova izgubila in česar nama ne morejo ukrasti. V to barvito in raznoliko deželo se bova zagotovo še vrnila. Vsem želiva, da vsaj enkrat v življenju obiščejo Indijo. Veva da vsem ne bi bila všeč, ampak tam vidiš kontrast med svojo realnostjo in realnotsjo drugih ljudi. Uvidiš tuje kulture, verstva in navade ter se jih naučiš spoštovati in z njimi sobivati. Znebiš se strahov in predsodkov, obenem pa začutiš neko nerazložljivo povezanost s krajem in njegovimi prebivalci. Bodisi Indija ali drugi kraji na Zemlji ali drugod, želiva vam veliko takšnih in podobnih izkušenj.
S tem zaključujeva najino pisanje iz Indije, spodaj pa je še seznam vseh prejšnjih prispevkov, ki sva jih spisala na najinem potovanju.
Indija - 1. del - Uaj, zaj pa ideva!
Indija - 2. del - Toga sva nej čakala
Indija - Skozi policijsko postajo sva prišla med krave na cesti
Indija - Izgubljena bančna kartica
Indija - Taj mahal in lotusov tempelj
Indija - Obisk tržnice
Indija - Pot v raj
Indija - Holi
Indija - Hrana
Zaenkrat se vam zahvaljujeva za branje in podporo, obenem pa upava da v prihodnje piševa še iz drugih zanimivih krajev po svetu.
Andrej Hanžekovič in Mitja Sečko