Družina Zelko iz Pečarovcev ohranja lončarsko obrt s stoletno tradicijo

Lončarstvo je bilo nekdaj ena najbolj razširjenih rokodelskih obrti v Pomurju, danes pa so Zelkovi v Pečarovcih eni izmed redkih, kjer še lahko spoznate to tradicionalno obrt. Odpravimo se v smeri Goričkega, v vas Pečarovci, ki naj bi po pričanju starejših dobila ime po pečarjih. Lončarski mojster in gospodar Franc ter žena nas pričakata na izletniški turistični kmetiji Zelko, ki se nahaja na hribu sredi vinogradov, z lepim razgledom po prekmurski ravnici.

Tradicija Zelkovih že več kot stoletje sloni na lončarstvu, uspešno lončarsko obrt pa so leta 1995 nadgradili z dejavnostjo izletniške turistične kmetije. Gostom ponujajo tradicionalne domače jedi, tako lahko vedno postrežejo z domačim narezkom, toplimi jedmi, domačimi kolinami, bogračem in še čem. Prav tako ponujajo domače deželno in vrhunsko vino, vsa vina so etiketirana in označena s »pütro«, njihovim prepoznavnim znakom izletniške kmetije z lončarsko obrtjo. Ob obisku si lahko ogledate, kako iz domače gline nastanejo skleda, lonec, vrč ali pütra. V lončarski delavnici lahko gostje sodelujejo pri oblikovanju izdelkov na vretenu in pripravi za žganje v peči, ter tako pobliže spoznajo delo lončarskega mojstra. Zatem vas prijazno povabijo v klet, v kateri stojita največja čutara in največja pütra v Sloveniji, obe kandidatki za Guinnessovo knjigo rekordov. Družbo jima delajo sodi, polni žlahtne kapljice iz domačega vinograda.

Začetki - Kako so se začeli ukvarjati z lončarstvom

Z lončarstvom se je pri Zelkovih začel ukvarjati že Francov dedek, zatem oče, sedaj pa sam že desetletja nadaljuje družinsko tradicijo. Franc poudarja, da lončarstvo zahteva predanost in celega človeka, obenem pa je nujna ter nepogrešljiva pomoč žene, ki opravi vsaj toliko dela kot lončar sam. Lončarska dejavnost namreč prinaša s sabo še veliko dela, ki mora biti postorjeno. Tako je treba priskrbeti material, ogrevati prostor in vzdrževati temperaturo, vsi izdelki morajo biti preverjeni ter ustrezati standardom. V družini mu tako pomagajo vsi, hčerka Darja pa je v sosednji Avstriji opravila štiriletno srednjo šolo, s tem se tradicija lončarstva nadaljuje. Kot pravi lončar Franc je lončarstvo zelo zahteva dejavnost, vse od gline do uporabnega izdelka, primernega za prodajo, vse je strogo nadzorovano. Na Goričkem so edina družina, ki vztrajno ohranja tradicijo in aktivno deluje na področju lončarstva.

"Lončar ne rabi velike delavnice, potrebuje pa manjši in dobro ogrevan prostor. Poleti, ko je topleje, to ni problem, delam lahko tudi zunaj na prostem. Lončarjem pa delo zunaj ne ugaja preveč, ker je običajno veter, ki izsuši roke. Pozimi je treba zakuriti in ohranjati stalno ogrevanje ter temperaturo. Zato je bolje v notranjih in zaprtih prostorih, saj lončar stalno potrebuje pri sebi vodo za mokre roke pri oblikovanju gline ter toploto," je o delovnih prostorih lončarja povedal Franc. 

Kako poteka izdelava lončenega izdelka in katere izdelke največ izdelujejo

Za izdelavo lončenih izdelkov lončar potrebuje glino, najboljše pa je, če si jo pripravi sam. V trgovino se odpravijo po glino le, če potrebujejo belo ali črno barvo, sicer pa jo pripravijo sami. Ker sami izdelujejo največ izdelkov za pečenje, mora biti glina odporna na temperaturna nihanja, industrijska glina pa teh lastnosti nima. Za pripravo gline lončar potrebuje kar nekaj časa, ko je le-ta pripravljena, pa se lahko odpravi delat na vreteno. Nadalje se začne oblikovanje lončarskega izdelka in zatem še pečenje.

V petdesetih letih dela v lončarski dejavnosti, sta z ženo velikokrat delala tudi pozno v noč. Na turistični kmetiji pa imata še vrsto drugih obveznosti. Lončar Franc pravi, da se pri njih največ izdeluje dolge piskre za kisanje mleka, lonce za mleko, ki so jih rabili kmetje, sedaj je pa večje povpraševanje iz mesta. Izdelujejo tudi vrče za vino, sklede, krožnike in razne programe za gostince ter modele za pečenje potic. Predvsem pa si prizadevajo za ohranjanje in izdelavo izvirnih ter uporabnih izdelkov.

Leta 1981 izdelajo največjo čutaro v Sloveniji, s prostornino 233 litrov

Skozi mojstrove roke je šlo že toliko lončarskih izdelkov, da si vseh ne more zapomniti. Najbolj pa mu je ostala v spominu izdelava največje čutare v Sloveniji, s prostornino 233 litrov, ki je tudi na ogled obiskovalcem njihove izletniške kmetije. S tem velikim lončarskim izdelkom sta se z ženo predstavila daljnega leta 1981 na oddaji RTV Slovenija, ki jo je takrat vodil Mito Trefalt in tudi zmagala. S tem izdelkom so tudi postali prepoznavni kot lončarska družina, saj še zdaj pridejo k njim starejši gosti, ki se jih spomnijo po zmagi v oddaji iz leta 1981.

"Svojo lončarsko dejavnost ne bi zamenjal za nobeno drugo delo," nam je zatrdil lončarski mojster Franc.

Lončarja pa pri svojem delu nekako najbolj bremeni žganje v peči, saj mora biti vsak izdelek dvakrat žgan, sprva pri 950 in zatem še pri 1150 stopinjah Celzija. Za ta del izdelovanja je potrebno dosti energije, posledično je delo zahtevno tudi s finančnega vidika.

Obiskujejo sejme širom Slovenije, v Pomurju najbolj znani Trejzino senje, Mikloševo senje in senje pri Gradu na Goričkem

Lončarsko dejavnost predstavljajo po šolah ali pa učenci sami pridejo k njim, ob koncu šolskega leta pa že 15 let prirejajo lončarski tabor za učence. Njihove izdelke je možno videti doma na izletniški kmetiji, v nekaterih trgovinah, povabijo pa jih tudi na razne sejme, razstave in dogodke skozi vse leto širom Slovenije. V Pomurju so to najbolj znani Trejzino senje, Mikloševo senje, Velika meša, senje pri Gradu na Goričkem, ob Bukovniškem jezeru pa še kje, kamor jih pokličejo.

Franc je najbolj ponosen na največjo razstavo domače umetnostne obrti, kjer je tudi prejel naziv mojster domače obrti, z ženo pa jima je ostalo v lepem spominu tudi evropsko tekmovanje v Firencah v Italiji. Certifikat kakovosti, ki ga je prav tako prejel, pa je pravzaprav največ vredno za lončarja, kot izdelovalca tradicionalne obrti.

Ideja o gradnji lončarskega muzeja

Pri Zelkovih si nadvse prizadevajo, da bi uresničili idejo o lončarskem muzeju in bi tako povezali lončarje v okolici, obiskovalcem pa bi predstavili več o tej tradicionalni obrti. Gostje bi tako lahko prišli in pobliže spoznali lončarstvo, vse pa bi bilo zbrano na enem mestu. Kot pravi lončarski mojster, je zamisel dobra in se dela na tem, da se uresniči.

Kako postaneš mojster lončarstva

"Odgovor na to ni tako preprost, kot morda izgleda izdelovanje lončenega izdelka iz gline. Najprej kakih 20 let gledaš očeta pri delu, potem poizkušaš delati naprej sam, a šele tedaj spoznaš vso zahtevnost lončarske umetnosti in kaj vse to zahteva od tebe," je povedal lončarski mojster.

Kot je še dodal Franc: "Če delaš, vztrajaš in se trudiš, lahko v dejavnosti uspeš in prideš do naziva mojster domače obrti."

Za ukvarjanje z lončarsko umetnostjo moraš biti za to rojen, potem dolga leta opazovati in se učiti od staršev, nato preizkušati in se truditi sam, zelo važna pa je pomoč zakonca. Tako mu že vsa leta pomaga žena in ga podpira, pripraviti je potrebno doma narejeno glino, risati, žgati v peči, pomagati pri ogrevanju prostora, čiščenju, tu so še vsi papirji in še kaj bi se našlo.

Nasvet za mlade, ki bi se odločili za poklic lončarskega mojstra 

Kot nam pove mojster lončarstva Franc, je pri njih doma možno opraviti tudi tečaj iz lončarske obrti. Tako sta se do sedaj izšolali dve osebi za lončarstvo, ki tudi samostojno opravljata dejavnost. Predvsem pa pride do izraza odločnost in vztrajnost osebe, saj nekateri že pridejo pogledat kako poteka dejavnost ter se preizkusijo z delom na vretenu. Občasno se najdejo mlajši, ki so sprva navdušeni nad lončarstvom, po osnovnošolskem izobraževanju pa se večinoma odločijo za druge poklice in srednje šole. Otroci pa vsekakor radi poskusijo oblikovati glino, ustvarijo lasten izdelek in si ga po želji odnesejo tudi domov.

Lončarju Francu ne manjka dela in ustvarjalne moči za prihodnost

Lončarski mojster ima kljub dolgoletnemu uspešnemu delu, še kar nekaj načrtov in želja. Tako je leta 2015 naredil tri pütre s prostornino 150 litrov, ki so bile naravno žgane. Kot pravi ima še željo, da bi ustvaril eno čutaro s prostornino okrog 150 litrov, prav tako ima naročilo za čutaro z vodometom. Kot nam je zatrdil lončar Franc mu vsekakor ne zmanjka dela, ustvarjalnosti pa tudi moči za prihodnost. Obiskovalci, ki jih zanima lončarska obrt in izdelki ali bi se radi ustavili na izletniški turistični kmetiji ter preizkusili domače jedi in vino, so pri Zelkovih v Pečarovcih vedno dobrodošli, obiščejo jih lahko po dogovoru, za vikende in tudi ob nedeljah.

Foto: Osebni arhiv – Franc Zelko in Pomurec.com

Več fotografij v spodnji galeriji ...