Kje v Sloveniji raste najvišje drevo? Staro je 300 let

Ob mednarodnem dnevu gozdov lahko zasledimo zanimiv podatek iz slovenskih gozdov: z naslovom najvišjega drevesa v Sloveniji se ponaša Sgermova smreka na Ribniškem Pohorju. V višino meri 61,8 metra, njena starost pa je ocenjena na 300 let.

Smreka velikanka iz Zgornje Orlice na Pohorju pa ni le slovenska rekorderka, saj je obenem tudi najvišje drevo v celotni srednji Evropi. Ta veličastna smreka s poimenovanjem »picea abies« katere premer v prsni višini je 113 centimetrov, je tako del naravne dediščine. Za najstarejše slovenske drevo velja macesen, ki raste v dolini Male Pišnice v Zgornjesavski dolini. V višino meri 22 metrov, njegov obseg meri 4,22 metra. Macesen je bil precej višji, a mu je vihar odlomil vrh. Njegova starost je ocenjena med 800 in 1000 leti. Najdebelejše drevo v državi je medtem Najevska lipa, ki raste v osrčju smrekovih gozdov na Ludranskem vrhu, južno od Črne na Koroškem. Obseg debla lipe je okoli 13,5 metra, premer pa je 3,5 metra. Stara je približno 750 let in visoka 24 metrov, sedaj enotno deblo pa naj bi zraslo iz sedmih debel.

Foto: Gore-ljudje

Slovenijo prekriva 58,3 odstotkov gozdov

Ker je delež gozdnih površin v urbanih središčih bistveno manjši kot na podeželju, je pomen zelenih površin v mestih še toliko večji. "Ekološke in socialne funkcije gozdov so tako v urbanih območjih še posebej pomembne, zmanjševanje gozdne površine v širšem zaledju mest pa lahko negativno vpliva na kakovost bivanja," so navedli na Zavodu za gozdove Slovenije.

Delež površine gozdov v Sloveniji je nadpovprečno visok v primerjavi z ostalimi evropskimi državami in znaša 58,3 odstotkov. Slovenija sodi tako med sedem držav članic Evropske Unije, kjer je gozd leta 2015 pokrival več kot 50 odstotkov površin v državi. Poleg naše države v to skupino sodijo še Švedska, Finska, Estonija, Latvija, Španija in Portugalska, so zapisali na statističnem uradu. Gozd in druga gozdna zemljišča v EU sicer pokrivajo približno 43 odstotkov njene kopne površine.

Na Zavodu za gozdove Slovenije so ob mednarodnem dnevu gozdov izpostavili nekaj pozitivnih učinkov mestnih in primestnih gozdov.

- Drevesa izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti med 20 in 50 odstotkov energije za ogrevanje.

- Strateško umeščanje dreves v urbani prostor lahko ohladi mestni zrak tudi do osem stopinj Celzija in posledično zmanjša potrebo po uporabi klimatskih naprav za do 30 odstotkov.

- Drevesa delujejo kot zračni filter, ki odstranjuje škodljiva onesnažila in delce iz zraka, zmanjšujejo onesnaženje s hrupom in ščitijo naše domove pred bližnjimi cestami in industrijskimi območji.

- Gozdovi v in ob urbanih območjih zadržujejo vodo, preprečujejo poplave in delujejo kot filter.

- Mestni in primestni gozdovi pozitivno vplivajo na turizem in ustvarjajo zelena delovna mesta.

- Spodbujajo aktiven in zdrav življenjski slog in so zelo koristni za fizično ter psihično zdravje in počutje prebivalcev.

- Predstavljajo tudi pomembno okolje za druženje in socialne stike.