Osebno z Janjo Jozelj, umetnico iz Sebeborcev

Janja Jozelj je mlada pomurska slikarka, plesalka pole dance skupine »Pandora art of Pole«, ustvarjalka nakita, vabil, voščilnic, dekoracije in še česa. Po poklicu je profesorica likovne umetnosti in vzgojiteljica predšolskih otrok. Ukvarja se tudi s fotografijo ter z izdelovanjem otroških merilnikov višine. Prihaja iz vasi Sebeborci v občini Moravske Toplice, trenutno pa živi v Mariboru. Od uresničitve sanj do soočenja z realnostjo, od tega, kako padeš noter in ne moreš ven, od slikanja v naravi do modric in bolečin na treningu pole dance plesa ter ponovne prerojenosti. Vse boste izvedeli v osebnem intervjuju z Janjo Jozelj.

Slikarski začetki Janje Jozelj segajo že v otroška leta, saj so njen talent opazili že v vrtcu, kjer je dobila svojo prvo nagrado na področju umetnosti za risbico, ki je bila poslana na natečaj. Janja se spomni, da je že njena mama vedno lepo risala in tako je tudi sama dobila navdih ter veselje.

»Vsi moji šolski zvezki in učbeniki so bili porisani, pobarvani, po moje »olepšani« in bolj privlačni za učenje. Žal to ni bilo ravno vzorno, tako, da sem jih včasih slišala tudi na ta račun,« o svoji ustvarjalnosti že v otroških letih pravi Janja.

Študij likovne umetnosti na fakulteti - uresničitev njenih sanj

Za poklic učiteljice likovne umetnosti se je odločila na podlagi krasnih učiteljic in učiteljev, ki jih je imela v osnovni šoli ter profesoric in profesorjev v srednji šoli. Velika zahvala za spodbudo, motivacijo ter podporo na vseh področjih pa gre njenim staršem, saj ji brez njiju ne bi uspelo.

»Ko sem končno prišla na faks, na študij likovne umetnosti, sem se počutila, kot da so se mi odprla nebesa. Končno se bom lahko naučila kako narediti določeno potezo s čopičem, da bom dosegla željen efekt, kako zmešati določen odtenek barve, o vseh umetnikih, katere občudujem že od malih nog, kako se uporabljajo vsi materiali in materiali za katere nimam pojma, kaj so in zakaj se uporabljajo … počutila sem se kot majhen otrok, ki je dobil veliko porcijo sladoleda, katera je mogoče prevelik zalogaj za njega, a bo storil vse, da mu uspe,« nam pove Janja o začetkih študija likovne umetnosti.

Po zaključenem študiju se je morala soočiti z realnostjo

Po zaključenem študiju se je bilo potrebno soočiti z realnostjo na trgu delovne sile in iskanju službe. Končno je pridobila želeno izobrazbo, imela polno mero idej, želja in zagnanosti, a služb z njenega področja dela ni bilo. Čeprav je morala sprejeti službo, ki ni bila njena prva želja, se je ves čas trudila ustvarjati ter upala na kakšen dodaten zaslužek, vendar brez večjega uspeha. Čez čas jo je končno doletela sreča in dobila je službo v osnovni šoli. Naposled je le lahko izkoristila vse svoje ideje, domišljijo, zagnanost ter doživela vse lepote tega poklica. Kot pravi Janja, je dobila res enkratno priložnost, da se je lahko preizkusila na več področjih in spoznala celoten proces.

»Obožujem svoj poklic in srčno upam, da bo moja naslednja služba spet v šoli, ker bom lahko delala to, kar me veseli z vsem srcem, znanjem in izkušnjami,« razlaga Janja o veselju do svojega dela in poklica.

»Iskreno povedano mi ni pomembno kaj si drugi mislijo o naših službah. Pomembno je, da otroku predaš svoje znanje, izkušnje, mu odpreš pogled na stvari za katere si ni mislil, da so mu všeč ali da mu lahko celo uspejo. Ne zavedajo se, kako močni so. V njih se skriva ogromno ustvarjalnosti, nežnosti, dobrote, notranje in zunanje lepote. Mi jim kažemo le pot, oni jo gradijo. Vzgajati jih moramo v čudovite, poštene in iskrene ljudi. Oni bodo postali prihodnost,« pove o delu v šolstvu.

Od kje črpa svoje ideje, motive in vsebino za slikanje

Janja dobi največ idej za slikanje v naravi, katera je za njo sama po sebi največja umetnica, saj ljudje poizkušamo njeno delo le posnemati. Največkrat slika pokrajino in pave, zaradi raznovrstni barv, ki se čudovito prelivajo in izražajo v vsej svoji moči. Včasih se preprosto usede za mizo, vzame barvo, ki se ji zazdi za njeno počutje najbolj primerna in začne spontano ustvarjati. Čeprav še ne ve, kaj bo nastalo, ob tem neizmerno uživa in začne sliko graditi na počutju. Kot pravi, so te slike običajno najboljše, najbolj izražene in iskrene, kar se ob pogledu na njih tudi začuti.

»Nikoli nisem slikala zato, da bi bile moje slike ljudem všeč. Želela sem, da se ob njih dobro počutijo in jim dajejo neko zgodbo, moč… Zato nastajajo različne krajine, kar nekaj jih je v stilu Afrike … Pavi so meni osebno kot ptice božanske. Ko razprejo vsa peresa so kot bogovi, ki te prevzamejo. Abstrakcije pa izžarevajo moč, občutke, skrito zgodbo ali podobo. Prepuščene so fantaziji posameznika.«

»Ko padeš noter, ni izhoda ven in tako je prav. Tako nastanejo najboljša dela«.

Janja pove, da brez inspiracije vsekakor ne gre, saj če ni volje, prebliska, se to pozna na delu. Zato slika vedno, kadar se počuti dobro in uživa ob tem kar počne.

»Čeprav mi je bilo včasih slikanje terapija, ki mi je pomagala skozi težko obdobje. Kar je na svoj način še vedno, vendar na drugačen, sprostitveni način,« pravi o pozitivnih učinkih ustvarjanja in slikanja.

Sama priprava se začne z dobro glasbo, brez tega enostavno ne gre. Sledi izbira platna in barv. Motiv si zamisli v glavi, vendar ga včasih v vsej zagnanosti in navdušenju spremeni. Nekako jo slikanje vodi skozi celoten postopek do končnega izdelka.

»Ko padem noter, ni izhoda ven in tako je prav. Tako nastanejo najboljša dela«.

Orodja za slikanje so lahko zelo različna, od klasičnega čopiča do posebnih čopičev, sama pa največkrat uporablja različne čopiče. Občasno uporablja še lopatko, prste, blago (stare majice) ter zobno ščetko. Sicer po izboru slikanja z več orodji naenkrat so njena oblačila (tudi deli telesa) ogledalo slike, ki je nastala. 

»Hahaha … včasih si pač ne moreš pomagati in uživaš 100 na uro. In to je najboljše orodje, ki ga potrebuje slikar – uživaj v tem kaj počneš!«

Najraje slika v naravi, kjer je mir in pozitivna energija

Janja pravi, da bi težko izpostavila zgolj en posamezen dogodek, ki se ji je do sedaj najbolj vtisnil v spomin. Vse kolonije, katerih se je udeležila kot slikarka in vse razstave na katerih je razstavljala, so bile nekaj posebnega. Vsaka za sebe je bila odlična, saj je spoznala ogromno dobrih in pozitivnih ljudi. Prav tako je dobila ogromno nasvetov in podpore. Kot pravi, bi se v prvi vrsti rada zahvalila odličnemu slikarju in prijatelju Rajku Ferku, ki jo večkrat povabi na kolonije, katerih se tudi z velikim veseljem udeleži.

»Slikarske kolonije pa imajo še toliko večji čar, ker gre večinoma za dobrodelne namene. Kar pomeni, da ne le, da spoznaš čudovite ljudi, uživaš v dobri družbi in ustvarjanju, ampak tudi pomagaš pomoči potrebnim. Če pomislim je za menoj kar nekaj razstav in upam, da jih je pred menoj vsaj še dvakrat toliko,« pove Janja o udeleževanju na kolonijah.

Janja slika običajno zunaj na kakšni koloniji, če je priložnost tudi na morju.

»Najboljši kraj za slikanje je nekje v naravi, kjer je pozitivna energija, mir in spokojnost,« še doda.

Zaenkrat sicer ni na vidiku nobene razstave ali kreativnega projekta, Janja tako upa, da se bo kmalu ponudila kakšna ustvarjalna priložnost. Glede na to, da ima s strani družine, prijateljev in znancev ogromno podporo, verjame, da ji bo uspelo.

O preživljanju slikarja z likovnim ustvarjenjem

Na vprašanje, ali ustvarja likovna dela tudi po naročilu in ali jih kaj proda, nam Janja pove, da najraje ustvarja za svojo dušo, če pa je delo komu všeč, je vesela, da najde svoj dom. Tako občasno naslika in izdela tudi kaj po naročilu. Trenutno pa je največje povpraševanje po otroških merilnikih višine ter po nakitu. Glede spodbudnosti okolja do umetniškega ustvarjanja v svojem kraju, je povedala, da je še kar spodbudno, vendar se s tem žal ne da preživljati.

»Ljudje cenijo umetnost, lepe izdelke, vendar jim je vseeno predrago in raje kupijo cenejši izdelek, ki je daleč od unikata in kakovosti umetnosti. Za kar je žal verjetno kriva tudi trenutna finančna situacija,« še doda o preživljanju z likovnim ustvarjenjem. 

Občutiš le ogromno hvaležnost, veselje in iskreno ljubezen

Pri samem ustvarjanju jo najbolj veseli, da lahko izraža sebe, svojo dušo in občutke. Kot je omenila že prej, pa jo pri njenem poklicu najbolj veseli delo z otroci.

»Najlepše je videti iskrico v očeh, ko otrokom kaj uspe ter hvaležnost, ki jo ob tem izrazijo. Ker sem večinoma delala z majhnimi otroci, so me ti vsak dan pričakali z odprtimi rokami, me močno objeli, tako da smo skoraj padli po razredu. Občutiš le ogromno hvaležnost, veselje in iskreno ljubezen,« nam zaupa Janja o tem, kaj jo v njenem delu in poklicu najbolj veseli.

Na vprašanje ali kaj pri svojem delu in poklicu ne mara, je povedala, da ne mara preveč situacij, ko ne moreš biti to kar si, in delati tako, kot je prav. Čeprav se zavedaš, da bi bilo tako najbolje.

Kljub modricam in bolečinam se po treningu počutiš kot prerojen

Janja se v prostem času poleg likovne umetnosti rada ukvarja še s fotografijo in trenira pole dance.

»V fotografiji rada odkrivam določene detajle, ki se skrivajo v naravi in nasploh v življenju. Na žalost včasih spregledamo določene malenkosti, ki so zares čudovite in prav vesela sem, ko to lahko ujamem v objektiv. Vzamemo si premalo časa, da bi se zavedali okolja okrog nas. Obožujem detajle,« pravi o iskanju motivov pri fotografiranju.

Pole dance pa je postal del njenega življenja pred dvema letoma. Ples je del umetnosti, vendar se izraža na drugačen način. »Kljub modricam, ki si jih pridobiš na treningih in bolečinah v mišicah, je to odličen šport pri katerem dela vso telo in se na koncu počutiš kot prerojen.«

 

Kot pravi Janja, se ji včasih zdi katera izmed plesnih vaj ali gibov težka ali skoraj neizvedljiva. Ampak trdo delo, močna volja in odlične trenerke prinašajo izjemne rezultate.

»Ko si najbolj utrujen, komaj še stojiš in potem ti uspe element, ko se ti niti sanjalo ni, da zmoreš … neprecenljivo!«

Ne le, da si športno aktiven in v kondiciji, s plesom pridobiš ogromno samozavesti in si upaš biti to, kar si. To je del mozaika v umetnosti, ki ji je postal izjemno všeč. Na žalost pa, kot pravi, se dandanes to še vedno enači z erotiko, za kar pa upa, da bo s časoma izzvenelo. Tako nas Janja vljudno povabi na njihovo naslednjo plesno produkcijo, ki bo 19. in 20. maja v Narodnem domu v Mariboru.

Več o slikarskem delu in umetniškem ustvarjanju Janje Jozelj pa lahko najdete na njenih dveh Facebook straneh; na Art Jozelj in na Otroški merilniki višine. Kot nam še za konec pove Janja, upa, da se kaj kmalu vidimo na kateri izmed slikarskih razstav.

 Foto: Osebni arhiv Janja Jozelj in Matej Kristovič