Na RTV-ju vas „fse lipau pozdravlajo“

V Jezikovnem kotičku oddaje Dobro jutro na RTV Slovenija so širno Slovenijo seznanjali z najvzhodnješim slovenskim narečjem – prekmurščino. Voditeljici jutranje oddaje, Ani Tavčar Pirkovič, se je pridružila doktorica Mojca Kumin Horvat, strokovnjakinja za narečja, ki se v svojem znanstvenem delu kot rojena govorka posveča predvsem prekmurščini. 

Pestrost slovenskih narečij sodi med zanimivejše lastnosti našega jezika, ki se ji čudijo domala vsi slovanski jezikoslovci, predvsem Rusi – ti ob razsežnosti svoje države ne zaznavajo narečnih raznolikosti, kot jih Slovenci na neprimerljivo manjši površini.

Kako se razlikuje od prleščine?

Prekmurščina je s prleščino, haloškim in slovenskogoriščim narečjem del panonske narečne skupine. Od prleškega se razlikuje po dvoglasnikih, ti "dete" spremenijo v "dejte", podobno tudi: "zvejzda", "rouka", "moust". Vsekakor pa imamo sosedi z obeh strani Mure tudi veliko skupnega. 

Vsak "u" še ni "ü"

Televizijski prispevek je zanimiv Prekmurcem tudi zato, ker pogosto ne znamo strokovno utemeljiti naših jezikovnih posebnosti, kot je na primer stereotipni "ü". Tega uporabimo samo takrat, ko je pri besedi razvojno dolgi "u", kot pri besedi "Mura" ali "Müjra", kratek "u" se je v prekmurščini namreč drugače razvijal.

Izmuzljivi "h": "praj", "streja" in "lapec"

Horvatova je izpostavila tudi, da je prekmurščina narečje, ki ne pozna črke "h". Če je ta na koncu besede, preide v "j", če pa stoji na začetku besede, onemi, kot je to v primeru "hlač" ("lače") in "hlapca" ("lapec"). Podobno tudi "v" pred nezvenečimi glasovi preide v "f", kot pri "fčeraj" ali "fsi".

Katera posebnost nas najpogosteje izda?

Tistemu govorcu, ki se je že prilagodil knjižnopogovorni normi, lahko najpogosteje pripišemo prekmurske korenine na podlagi besed, kot so: "dobro", "oprosti" ali "voda" in "teta". Kjer knjižni jezik narekuje široki in dolgi "o", Prekmurci raje izustimo ozkega in kratkega. Isto velja tudi za "e". Dialektologinja je v prispevku širni Sloveniji, pa tudi Prekmurcem samim, predstavila poglavitne značilnosti enega najmanj razumljivih narečij, vendar dodala tudi, da v domačih krajih, izvira namreč iz Dokležovja, govori „sigdar po domače”. Dr. Mojca Kumin Horvat je zaposlena na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in sicer na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.

Video si lahko pogledate TUKAJ.