Ali veste, kaj je agroekologija?

Agroekologijo povezujemo z ekologijo v kmetijstvu, ekološkim kmetijstvom, trajnostnim kmetijstvom, zelenim kmetijstvom, permakulturo, ekoremediacijami ter integriranim kmetijstvom in naravnim kmetijstvom. Sam pojem agroekologija pomeni uporabo tradicionalnih praks. Slednje morajo biti v skladu z značilnostmi lokalnega okolja in njihovo pridelavo hrane, recepti, izdelki in gradnja iz naravnih materialov ter »varčen« odnos do narave. Čutite kakšno odgovornost do Zemlje?

Agroekologi se ukvarjajo s posebnimi agroekosistemi, ki zajemajo njihovo produktivnost, stabilnost, trajnostnost ter hkrati tudi privlačnost. 

Integrirana pridelava je naravi prijazen način pridelave. Pri tem lahko pridelamo zdravo in kakovostno hrano. Pomembno je upoštevanje gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov. Ne uporabljajo gensko spremenjenih organizmov. Vzpostavljen je nadzor nad uporabo gnojil oziroma fitofarmacevtskih sredstev. Posledično pospešujemo ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj na tak način pridelovanja poskrbimo za varstvo rastlin. Organska gnojila se uporabljajo veliko več kot mineralna gnojila. Analize so zelo dobrodošle, saj lahko pride do prisotnosti nitratov v podtalnico ali celo v rastline. Kontrolirana pridelava prinese sčasoma tudi certifikate, ki so zelo pomembni dokaz za uspeh. S takšnim načinom pridelovanja se pridela zdravstveno neoporečna hrana.

Ekološko kmetovanje je v slovenskem prostoru nekoliko bolj znano. Omogoča sonaravno gospodarjenje, ki je pod vplivom kulturne krajine in naravnih virov na izbranem prostoru. Je živalskim vrstam in pasmam prilagojena reja tovrstnega kmetovanja. Gre za dopolnjevanje rastlinske pridelave in reje živali. Vse temelji na kroženju snovi v naravi. Pri tem se ohranja rodovitnost prsti, zelo majhna obremenitev okolja, biološka raznovrstnost in delovna mesta. Uporaba energije in surovin je popolnoma gospodarna. 

K permakulturnemu kmetovanju strmijo ljudje, ki so zvesti naravnim ciklom in so razvili strategije, ki omogočajo razvoj trajnostnega življenja. To pomeni, da so prilagojeni letnim časom, razpoložljivim virom. Pridelek je zelo donosen in zahteva minimalno truda. Takšen način kmetovanja povezuje našo ustvarjalnost, zdravje, gibanje, pridelavo, stik z zemljo in živalmi. Vse našteto predstavlja dodano vrednost tega kmetovanja.

Biodinamično kmetovanje velja za prvo ekološko kmetovanje. Je samozadosten sistem. Z domačimi pasmami in sortami prispeva k ohranitvi določenega okolja, prostora. S tem se zvišuje biotska pestrost in s tem tudi kakovost življenja teh kmetovalcev. Pri kompostiranju vključujejo preparate, ki pospešujejo proces kompostiranja. To so rmanov, kamilični, koprivin, hrastovo lubje, regratov in baldrijanov preparat ter preparati za vitalnost rastlin in zemlje. Tudi tukaj ne uporabljajo gensko spremenjenih organizmov ter drugih kemičnih sredstev. Razkuženih semen prav tako ne uporabljamo pri biodinamičnem kmetovanju. 

Ekoremediacije v kmetijstvu so v Evropi vse bolj v ospredju. Je inovativen pristop, pri katerem zaščitimo in obnovimo degradirana območja. Procesi so v skladu z naravo in sonaravnim gospodarjenjem. Posledično to prispeva k omilitvi naravnih ujm, k celovitemu razvoju izbranega območja in sožitju človek-narava. Spodbuja k večji samočistilni sposobnosti naravnih ekosistemov. Priključitev na rastlinsko čistilno napravo je pogosta praksa. Poljedelske površine so torej zelo primerne za takšno kmetovanje, saj preprečujejo odtekanje hranilnih snov in pesticidov v podtalnici in bližnjih vodotokih. 

Trajnostno-zeleno kmetijstvo je dokaj nov pojem, ki je še v razvoju. Sledi trajnostnemu načinu kmetovanja. Ali bo z večjo uveljavitvijo tega kmetovanja tudi več zelenih delovnih mest? Bomo podrobneje spremljali. Naj torej znanja, ki so se ohranila vse do danes in se še ponekod vedno uporabljajo postanejo del agroekološkega pristopa, s katerim bomo ta znanja ovrednotili in ohranili.