Kaj menijo Dravske elektrarne Maribor o HE na Muri

Dravske elektrarne Maribor smo povprašali o pereči temi »hidroelektrarne na Muri« in tako približali njihova stališča, s katerimi zagovarjajo izgradnjo HE na Muri. Zastavili smo jim nekaj vprašanj, ki se neposredno vežejo na želeno izgradnjo HE Hrastje Mota (občina Radenci) ter na preostale načrtovane HE na Muri. 

Kakšne pozitivne lastnosti bi prinesla izgradnja HE Hrastje Mota na reki Muri?

Vprašanje zahteva nekoliko daljše pojasnilo, in sicer reka Mura na slovensko ozemlje priteče pri kraju Šentilj in naslednjih trideset kilometrov predstavlja mejo z Republiko Avstrijo, še približno naslednjih trideset kilometrov pa teče po slovenskih tleh. V preteklih desetletjih se je reka zaradi vodno gospodarskih posegov, katerih cilj je bil omogočiti, da se voda, kadar je vodostaj višji, čim hitreje premika dol-vodno, močno spremenila, kar se v zadnjem času kaže kot ena izmed zmot v načrtovanju regulacij rek in potokov. Z omenjenimi regulacijami in melioracijami se je sicer pridobilo kmetijsko obdelovalno zemljo, ob tem pa se je zanemarilo vse druge okoljske prvine in »doseglo«, da struga reke danes ne dosega hidro morfoloških okoljskih ciljev. Posledice preteklih ukrepov se negativno odražajo v odsekih reke ter v življenjskih okoljih nekaterih rastlin in živali – in je zgolj reguliran kanal. 

Različne študije slovenskih strokovnjakov zadnjih let dajejo skupne ugotovitve, da so zaradi preteklih posegov v reko Muro, ki niso bili dolgoročno premišljeni, danes zaznane bistvene spremembe reke in njenega vplivnega okolja. Podatki o dolžini reke zaradi izvedenih regulacijskih del na primer kažejo, da je Mura na posameznih delih – mejna oziroma notranja Mura – različno krajša, odvisno od velikosti meandrov (rečnih zavojev v obliki zanke), ki so bili z regulacijami presekani. Podobno kot dolžina, se je spremenila tudi širina reke. V obdobju tako imenovane »naravne« struge je Mura s stranskimi koriti dosegala tudi tisoč dvesto metrov širine, z regulacijo pa se je zožila na vsega šestdeset do osemdeset metrov. Ključna posledica omenjenih posegov je tako danes večja hitrost reke in posledično večja erozijska moč vodnega toka v strugi – bočna zavarovanja so bila namreč izdelana iz betonsko kamnitih oblog, zato Mura svoje erozijske moči ne more porazdeliti med bočno in globinsko erozijo, ampak vso energijo porablja za poglabljanje struge.

Po drugi strani pa opravljene analize podatkov o spremljanju gladine podtalnice vzdolž reke Mure kažejo na močno upadanje podtalnice. Vpliv reke se na gladino podtalnice z oddaljenostjo od reke sicer zmanjšuje, vendar je na razdalji približno dva tisoč metrov od reke, padanje gladine podtalnice še vedno prisotno. To pa je za prihodnost namakanja kmetijsko obdelovalnih površin Pomurja zelo zaskrbljujoč podatek, ki nakazuje, da se je potrebno čim prej, predvsem pa celovito in trajnostno, lotiti reševanja omenjenega problema.

Poglabljanje struge reke Mure in spreminjanje obrečne strukture reke ter izsuševanje mrtvic, ob omenjenem padanju podtalnice, je mogoče preprečiti tako, da se tok reke Mure upočasni, kar pa je mogoče izvesti z ustreznimi, sonaravno urejenimi, zajezitvami rečnega toka. Ena od možnih oblik zajezitve, ki lahko ima pozitiven vpliv na prej omenjene težave in ne povzroča obremenitev okolja, temveč mu z ustrezno spremljevalno in drugo infrastrukturo omogoča tako naravni kot družbeni razvoj, je izgradnja hidroelektrarne.

Dravske elektrarne Maribor poudarjajo sledeče: "Kot je navedeno že v podeljeni koncesiji, je ključna aktivnost sanacija obstoječega stanja reke Mure, k čemur vseskozi stremimo. Energetska izraba reke se kaže kot ena od možnih oblik omenjenega in verjamemo, da se jo splača izkoristiti."

Za kolikšno investicijo gre pri tem projektu?

Izhajajoč iz Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) so investicijska vlaganja za HE Hrastje Mota, energetskega in infrastrukturnega dela, ocenjena na dobrih sto milijonov evrov.

Vidite kakšne negativne lastnosti pri izgradnji HE Hrastje Mota oziroma vpliv na okolje?

Gradnja katerega koli objekta ima določen vpliv na prostor in okolje. Ključno je, da vplive omejimo na takšen nivo, da so sprejemljivi, tako za naravo, kot družbeno okolje.

Ob tem naj dodamo še, da so okviru postopka priprave Državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno Hrastje Mota, Dravske elektrarne Maribor konec leta 2016 Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) oddale izdelano Študijo variant (ŠV) in Okoljsko poročilo (OP). Izdelavo omenjenih dokumentov je družbi DEM na osnovi podeljene koncesije za energetsko izrabo reke Mure in v skladu z zakonodajo naložilo Ministrstvo za okolje in prostor. Strokovne podlage, ki so bile osnova za pripravo Študije variant in Okoljskega poročila ter presoje sprejemljivosti vplivov hidroelektrarne na varovana območja so pokazale, da je objekt hidroelektrarne Hrastje Mota v prvem koraku z omilitvenimi ukrepi nesprejemljiv; v nadaljevanju postopka okoljske sprejemljivosti, v skladu z zakonom in Direktivami Evropske Unije, z izvedbo nadomestnih habitatov in izravnalnih ukrepov pa postane sprejemljiv. Izvedljivost izravnalnih ukrepov se potrdi v postopku, ki se mu reče prevlada javne koristi proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) nad koristjo doseganja dobrega stanja voda (vodna direktiva 4.7) in javno koristjo ohranjanja narave (habitatna direktiva 6.4). Omenjeni postopki so za vse takšne primere v Evropski Uniji v veljavi od leta 2014. Umestitev hidroelektrarne v prostor bo izvedena, ko se na ustreznem nivoju potrdi potreba po hidroelektrarni in s tem nadaljuje postopek sprejemljivosti le-te v Naturi 2000. Vplivi izgradnje – omilitveni in izravnalni ukrepi – se v postopku prevlade javnega interesa obravnavajo na podlagi povezave med sprejetimi zavezami Slovenije glede OVE in sprejetimi zavezami o varovanja narave v Evropski Uniji. Cilj umestitve hidroelektrarne Hrastje Mota v okolje in prostor po omenjenem postopku je pokazati in dokazati, da Slovenija spoštuje usmeritve Evropske Unije, tako na področju zavez glede zagotavljanja obnovljivih virov energije, kot na področju varstva narave v tistem obsegu, ki je še sprejemljiv za varovano okolje območja reke Mure.

Koliko bi pri tem imele občine oziroma v tem primeru občine Radenci in njeni prebivalci?

Hidroelektrarne bi, v primeru izgradnje, okolju Pomurja prinesle dodaten zagon BDP. To pa za regijo, lokalne skupnosti in tudi posameznike, ki bodo to trajnostno in dolgoročno občutili, ni zanemarljivo. Razmere za življenje in delo lokalnega prebivalstva bi se izboljšale. Lokalno prebivalstvo bi od sinergijskih učinkov imelo koristi, ne nazadnje, bi po nam znanih podatkih hidroelektrarna Hrastje Mota lahko pokrivala skoraj 20 odstotkov potreb Prekmurja po električni energiji.

Kje vse, poleg HE Hrastje Mota, načrtujete HE na Muri?

Že od leta 2010 Dravske elektrarne Maribor predlagamo do dve novi hidroelektrarni + rekonstrukcijo obstoječe male hidroelektrarne Ceršak na reki Muri, ne osem hidroelektrarn, kot je navedeno v koncesiji, ki bodo lahko izvedene le ob upoštevanju trajnostne povezanosti energetike z naravo in družbenim okoljem reke.

Na lokaciji male hidroelektrarne Ceršak se, v sodelovanju z Avstrijo, načrtuje postavitev nove hidroelektrarne oziroma rekonstrukcija obstoječe, saj je trenutna dotrajana. Druga je hidroelektrarna Hrastje Mota, o kateri trenutno tečejo priprave na DPN, kot tretja pa hidroelektrarna z delovnim imenom »HE na območju Cmurek ali Gornja Radgona«, ki bi omogočila dvig gladine reke in posledično obuditev tako imenovanega enajst mlinskega kanala, si čimer bi bilo omogočeno namakanje pridelovalnih površin Apaškega polja in bi torej rešila težave, s katerimi se prebivalce že soočajo.

Kaj porečete na vašo močno protiutež, predstavnike »Rešimo Muro«, ki se bori proti HE na Muri?

Komuniciranje z javnostmi, ki ga izvajamo sami, brez zunanjih ekip strokovnjakov, je vedno namenjeno vsem javnostim, čeprav ga nekateri hote ali nehote ne slišijo. Dejstvo je, da tako imenovani nasprotniki ne želijo dialoga z nami, kjer bi lahko oboji predstavili stališča in (po)iskali rešitve. Kot potencialni investitor smo javnostim ponudili različne predstavitve in vedno želeli odprt dialog, na katerega pa nasprotniki ne pristajajo. Morda se zavedajo, da na ta način ne bi več mogli nastopati v javnosti s populističnimi oziroma zavajajočimi izjavami, iztrganimi iz konteksta. Tudi v prihodnje bodo naša vrata odprta konstruktivnim dialogom. 

Dravske elektrarne Maribor so podjetje v državni lasti, ki sledi usmeritvam države na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Družba DEM upravlja osem velikih hidroelektrarn na reki Dravi, nekaj manjših na pritokih reke Drave in štiri sončne elektrarne in na ta način zagotavlja približno četrtino potrebne električne energije za Slovenijo. Dejstvo je, da bodo kljub promociji učinkovite rabe energije, potrebe po električni energiji, zaradi razvoja e-naprav in e-mobilnosti, vse večje in smiselno je, da kot država izkoristimo vire, ki so na razpolago, seveda v skladu z vsemi zahtevami okolja, da se izognemo energetski neodvisnosti.

Koliko ljudi danes zaposluje podjetje Dravske elektrarne Maribor?

Družba Dravske elektrarne Maribor zaposluje 235 ljudi.