Za vernike strogi post na veliki petek

Veliki petek je del velikonočnega tridnevja. Na ta dan se kristjani spominjajo dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu. Na ta dan je za vernike zapovedan strogi post.

Na veliki petek, je dal Poncij Pilat mučiti in križati Jezusa, zato je veliki petek, posvečen spominu Jezusovega trpljenja in smrti. Tega se kristjani spominjajo, zlasti ob molitvi križevega pota, ki opisuje dogodke od Pilatove obsodbe do Jezusove smrti. Na ta dan v katoliški cerkvi ne obhajajo maš, ampak imajo le bogoslužje, med katerim molijo križev pot, častijo križ in berejo evangelijske zapise o Jezusovem trpljenju. Pri bogoslužju v evangeličanskih cerkvah, pa oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono. 

 Foto: druzina.si

Strogi post

Danes ljudje izvajajo post na različne načine. Med najpogostejše postne običaje sodi odpoved mesnim jedem, nekateri pa precej časa posvetiju tudi vsakodnevnemu razmišljanju ob svetopisemskih odlomkih. Pepelnična sreda je, poleg velikega petka edini dan, ko v katoliški cerkvi velja strogi post. Na veliki petek pa je post tudi v evangeličanski cerkvi. 

Foto: volimpodgoricu.me

Za razliko od katoliške in pravoslavne cerkve, imajo evangeličani manj obvezujoči obvezni post. Splošno veljavnih postnih zapovedi evangeličanski kristjani ne poznajo: vsak posameznik naj bi se odločil, čemu se je pripravljen za določen čas odpovedati. Martin Luther je post razumel kot individualno vajo iz svetosti, ki naj ne bi bila enaka za vse vernike in je zato po njegovem mnenju ni mogoče predpisati. Luther zato ni podpiral obveznega posta. Strogi post pa številni evangeličanski kristjani upoštevajo na veliki petek. 

Foto: arhiv pomurec.com

Prof. dr. Janez Bogataj o etnološkem vidiku velikega petka

˝Danes je veliki dan žalosti, Kristusovega pogreba. Ta dan poteka križev pot, ki je velika značilnost današnjega dne in tretja ura popoldne je najbolj primerna, saj je takrat Jezus umrl. Ljudje na ta dan veliko premišljujejo o trpljenju in mučenju, strogi post pa je povezan s postnimi jedmi. Bolj kot gremo v zgodovino, bolj strog je bil post. Mnogi na ta dan niso jedli nič ali samo nekaj enostavnega. Na veliki petek gre omeniti jed, ki se zadnje čase ponovno uveljavlja, ˝Aleluja˝. Gre za repne olupke, ki se sušijo na podstrešju in jih kuhajo juhi, v kateri se je kuhala šunka. Zakaj ta jed, je veliko razlag. Ena je, da naj bi bil to spomin na veliko lakoto leta 1520, ko niso imeli nič za jesti, kot samo olupke. Druga razlaga je, da gre za spomin na turško obleganje na Kranjsko, ko tudi niso imeli nič za v lonec, kot repo. Ikonografska razlaga pa je, da je to spomin na vrvi, s katerimi so Kristusu privezali roke in ga križali,˝ je o etnološkem vidiku velikega petka, povedal prof. dr. Janez Bogataj.