Velika sobota in pomen velikonočnih jedi

Velika sobota, je prav tako kot veliki četrtek in veliki petek, del velikonočnega tridnevja. Velika sobota je za kristjane dan čaščenja Božjega groba.

Na veliko soboto se kristjani spominjajo Jezusa v Božjem grobu. Na veliko soboto poteka tudi blagoslov ognja, vode in seveda blagoslov velikonočnih jedi. V katoliški cerkvi na veliko soboto poteka celodnevno čaščenje Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil po smrti na križu prenesen na veliki petek. Katoličani bodo k blagoslovu odnesli velikonočne jedi, ki so jih pripravili doma. To so pirhi, šunka, hren, kruh in potica. Evangeličani pa bodo zakurili velikonočni ogenj, in prav tako pripravili jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jedi ne blagoslavljajo. 

V soboto dopoldne se torej kuha in barva pirhe ter peče potico, popoldne pa poteka blagoslov oziroma ˝žegen˝ velikonočnih jedi, ki jih naložimo v košaro. Pokrili naj bi jih z lepo izvezenim belim prtičkom, pojedli pa šele v nedeljo, na veliko noč pri zajtrku, ko se vrnemo od maše.

Kaj predstavljajo pirhi, potica, hren in šunka?

V velikonočnih jedeh se skriva simbolika, povezana z Jezusovim trpljenjem in sporočilom praznika. 

• Potica predstavlja Kristusovo trnjevo krono, zato jo nekateri delajo v obliki obroča,
• kruh je znamenje božje dobrote in človekovega dela,
• pet rdečih pirhov spominja na kaplje krvi in Jezusove rane,
• hren simbolizira trpljenje Jezusa in tri žeblje, s katerimi je bil pribit na križ,

• šunka ali meso (jagnjetina) predstavljata Jezusovo telo, 
• vino je tudi povezano z Jezusom, saj simbolizira njegovo kri,
• med velikonočne jedi naj bi spadala tudi pomaranča, kar pa ni splošno poznano. Pomaranča predstavlja simbol gobe, s katero so Jezusu dali piti kis.