Velikonočni poslanici soboškega škofa Štumpfa in evangeličanskega škofa Fila

V teh dneh kristjani po vsem svetu praznujejo največji krščanski praznik, veliko noč. Z mislimi na velikonočne dobrote, si ob tem prazniku izrekajo praznična voščila. Izbrane besede pa vernikom namenjajo tudi njihovi voditelji.

V velikonočni poslanici soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf poudarja skrb za okolje, predvsem pa varovanje reke Murre. Škofovo velikonočno voščilo objavljamo v celoti.

»Ne me Večni zato stvoro,
da bi val moj brate ločo… (J. Klekl st.)

Vstajenje Jezusa Kristusa je stvarjenje novega človeka in stvarstva

Tudi naša prekrasna reka Mura je del tega novega stvarstva in je s tem več kot samo simbol Pomurja. Je življenje Pomurja. Varovanje njenega življenja, ohranja in krepi naše življenje.

Zakaj mora biti tudi naša prekrasna reka Mura ponižana, poteptana in uničena?
Pred leti so nam uničili Muro, sedaj že pozabljeno tovarno. Samotne in zapuščene stavbe žalostno pripovedujejo o nekdanjih časih aktivnega življenja in dela za boljši kruh mnogih pomurskih ljudi. Pozabljene zgodbe ljudi v teh stavbah so naše breme. Pozaba je prijateljica tistih, ki služijo na račun drugih. Pozaba golta ljudi, da sploh več ne bi bili.

Pozaba se je celo namenila, da se polasti Boga in človeka, Jezusa Kristusa, zato ga je pehala v smrt. Tako pozabljenega se ljudje naj ne bi več spominjali. Na križu sta se bojevali pozaba in spominjanje. Zmagalo je spominjanje. Na veliko noč se še vedno spominjamo, da je Kristus s križem odklenil peklenska vrata, za katerimi je satan od raja naprej držal v verigah pozabe vse mrtve. Bog ni namenil stvarstva in ljudi smrtni pozabi, temveč spominjanju. Na veliko noč se nas je Bog spomnil in nas pridružil večnemu življenju.

Evharistija je zahvaljevanje in spominjanje. Tudi reka Mura napaja našo zemljo, ki nam rodi kruh za evharistijo. Nobena klimatska naprava, noben gospodinjski aparat v Pomurju ne bo zaradi neizgradnje elektrarn nehal delati.

Še danes je nam tako draga Mura kljub vsem napačnim odločitvam v preteklosti simbol življenja in spominjanja. Mnogim ljudem v Sloveniji in po svetu še vedno pripoveduje svojo Povest o dobrih ljudeh. Tukaj Katica še vedno poje svojo otožno pesem Vsi so venci vejli. Če oskrunimo in ponižamo našo drago Muro, bomo uničili dobro povest o sebi. Reko je mogoče sijajno spreminjati samo tako, da jo ohranjamo, negujemo in skrbimo za njeno življenje.

Vsaka tekoča kaplja naše reke Mure nas opominja, da smo na potovanju proti novemu Jeruzalemu. Vse se steka v večnost. Papež Frančišek nam v svoji okrožnici Hvaljen, moj Gospod sporoča: »Večno življenje bo nedeljeno čudenje, kjer bo vsaka stvar, sijajno spremenjena, zasedla svoj prostor in imela kaj ponuditi ubogim, dokončno osvobojenim« (123).

Tudi vsi verni v Pomurju si moramo v tem pričakovanju deliti skrb za naše okolje in naš dom. Vse, kar je dobrega, bo nekoč vključeno v nebeško praznovanje. Naša reka Mura je bila hotena in v svojo strugo položena od Boga. Odsev njene vode prihaja od svetlobe sonca in lune, ki nam tudi govorita o Luči vstajenja.

Vsem duhovnikom, redovnicam in redovnikom ter vsem bratom in sestram v veri in tudi tistim, ki še iščete svojo pot do Boga, želim, da vam vaši boji in skrbi za življenje in tudi za našo reko Muro ne vzamejo veselja in upanja.

Voščim vam radost ob spoznanju, da nas vstali Gospod Jezus Kristus ima zelo rad. On nas ne pušča samih, saj nas je dokončno združil s svojim vstajenjem od mrtvih. Naj vam bodo blagoslovljeni, veseli in upanja polni velikonočni prazniki!

msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof

Velikonočno poslanico evangeličanskega škofa Geza Fila objavljamo v celoti.

"Drage sestre in bratje, kot pomladansko prebujanje narave osmisli njeno zimsko mirovanje, tako tudi velikonočni prazniki človeku, ki hrepeni po smiselnosti vsakega trenutka življenja, vrnejo smisel in dajo novo upanje. Tudi v tistih trenutkih, ki s trpljenjem in bolečino razodevajo bolj smrt kot življenje.

Kaj vse smo danes pripravljeni storiti, da bi mejo smrti pomaknili vsaj malo naprej. A je vse zaman. Res nas tudi Kristus ne reši telesne smrti, nas pa odreši v njej. Kristus je edini zmogel smrt na križu, ki predstavlja vrhunec zla v korenini, preobraziti v vrhunec dobrega, ki ga Bog želi podariti človeku. Sami brez Kristusove smrti in vstajenja, poznamo le življenje zaprto v egoizem,  ki  se vedno konča s porazom. Velika noč pa oznanja, da je tu Nekdo, ki pozna smrt, ki je za življenje. To je smrt, ki je darovanje življenja iz ljubezni.

Takšne velikonočne pomladi smo tudi letos potrebni vsi: izkoriščani in ubogi, razočarani in bolni enako kot bogati, srečni in zdravi. Morda je težko povezati veliko noč s trenutnim doživljanjem najrazličnejših kriz; osebnih, zakonskih, družinskih in družbenih...  A sporočilo je preprosto: samo človek, ki pozablja nase zato, da bi v ljubezni prednostno poskrbel za bolj potrebne, kot je sam, lahko prinese prave rešitve na vseh področjih. Vsem želim blagoslovljene velikonočne praznike, ki naj nas iz zime  samoljubne naravnanosti prebudijo v dar drug drugemu iz ljubezni. Danes je bleščeči dan te zmage, ker »...nas je namreč Bog odrešil..., ne zaradi naših del, temveč zaradi svoje milosti... v Jezusu Kristusu..., ki je uničil smrt in razsvetlil življenje in nepropadljivost po evangeliju! (2 Tim 1,10)."

Geza Filo, škof
Evangeličanske cerkve AV