FOTO: Slepa pesnica Mirjana Šernek predstavila zbirko Zate

V četrtek, 29. marca, je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota potekal literarno glasbeni večer, kjer je slepa pesnica Mirjana Šernek predstavila pesniško zbirko Zate.

V uvodu je zbrane pozdravila Metka Sraka in izrazila zadovoljstvo, da gostijo tako posebno gostjo. Mirjana Šernek je doživeto brala pesmi iz pesniškega prvenca z naslovom Zate, med drugim tudi pesem Dlani, ki jo je posvetila mami, ki je zdaj žal že pokojna.

Pesmi Mirjane Šernek so ob glasbeni spremljavi Sare Gonza na kitari, interpretirali učenci Adam Červek, Zarja Pertoci, Teja Zelko, Jakob Idič iz OŠ II Murska Sobota. Skozi pogovor z moderatorjem Francijem Zorko, ki je recitiral tudi nekaj pesmi, je Šernekova predstavila svojo življenjsko zgodbo od otroštva do današnjih dni.

O otroštvu in življenju v temi

„Rodila sem se v Srbiji , kjer sem svoje otroštvo preživela v krogu družine na vasi. Imela sem lepo in srečno otroštvo. Skupaj s starejšo sestro in mlajšim bratom smo živeli z babico. Bila sem kot „živo srebro“, povsod me je bilo dovolj,“ pripoveduje Šernekova o svojem otroštvu. Nato se je v njenem življenju zgodila prelomnica, saj je pri enajstih letih zaradi bolezni izgubila vid. Takrat se ji je življenje obrnilo na glavo, a kot pravi sama: „ V življenju so vzponi in padci, z izgubo vida je ugasnila luč, a se je prižgala drugje.“

Njeni starši so se preselili v Slovenijo, ona pa je zaključila šolanje v Zaječarju in Beogradu. Po končananem šolanju v Beogradu je tudi ona prišla v Slovenijo in nadaljevala šolanje v Centru za slepe in slabovidne v Škofji Loki, kjer si je pridobila poklic telefonistke. Po števinih ovirah, ki so ji stale na poti, se je zaposlila v ljubljanskem podjetju kot telefonistka. V službi je spoznala svojega moža Milana, ki je Ljutomerčan in kot pravi, njena največja opora. Skupaj imata dva odrasla otroka in živita v kraju Šmarje-Sap.

Šernekova si čas krajša s pisanjem. Najprej je začela pisati v slovenskem jeziku, ki se ga je učila kot članica zvočne Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Škaberne. Njena zbirka poezije Zate je v slovenščini, ki ji je trenutno bliže, čeprav je v zbirki tudi nekaj verzov v srbščini.

O sebi je dejala še, da je trmasta in da ne more ter si noče priznati, da določene stvari ne more narediti. Ker Šernekova zelo rada poje, je zaključek dogodka bil obarvan z glasbo. Zapela je nekaj slovenskih zimzelenih pesmi: Med iskrenimi ljudmi, Ne bodi kot drugi, Ne čakaj na maj, in zasluženo požela velik aplavz občinstva. Ob slovesu je Šernekova dejala: „Bodimo srečni ob malih stvareh in ne pozabimo, kot je rekel Mali princ, bistvo je očem nevidno.“

Več fotografij v spodnji galeriji...