Pomlad, čas alergij

V teh dneh se začenja sezona cvetnega prahu breze in gabra, ki veljata za visoko alergena, v prihodnjih tednih pa bodo obremenilni tudi tisti ljudje, ki so občutljivi na pelod hrasta in bora. Od maja pa bodo povečane koncentracije trave.  

Cvetenje je ena izmed prvih stopenj vegetacije rastlinskih in drevesnih vrst, ki sledi zimskemu mirovanju. Začetek vegetacije je močno odvisen od podnebnih razmer in astronomskih dejavnikov, največji vpliv pa ima temperatura zraka. Vegetacija trave se začne, ko povprečna temperatura zraka spomladi preseže 5 °C, ko pa se preseže prag 10 °C, se prične vegetacija sadnega drevja. Temperaturni prag 5 °C v večjem delu nižinskega dela Slovenije nastopi okrog 10. marca, temperaturni prag 10 °C pa okoli 20. aprila. V jesenskem obdobju, ko temperatura pada, oba praga pomenita konec vegetacijske sezone. V obdobju vegetacije, gre drevo skozi različna razvojna obdobja od brstenja, cvetenja, listanja, oplojevanja in razvoja plodov do jesenskega spreminjanja barve listja in njegovega odpadanja, s čimer se vegetacija konča. 

Zaradi vse višje povprečne temperature zraka, ki se je po podatkih Agencije za okolje (ARSO) v obdobju 1961-2011 na območju Slovenije dvignila za 1,7 °C, se letno vegetacijsko obdobje podaljšuje. Breza se tako olista do 10 dni prej kot se je leta 1960, do 12 dni kasnejše je rumenenje listja bukve na območju celotne Slovenije. To pomeni, da se letno rastno obdobje podaljšuje, s tem pa je tudi cvetenje alergenih dreves in rastlin v povprečju 10 dni zgodnejše in traja dalj časa kot pred 50 leti, še ugotavljajo pri Agenciji za okolje.

Gibanje cvetnega prahu in vreme sta usodno povezana. Čeprav vsi že nestrpno pričakujemo tople in sončne pomladne dni, pa je ravno v takšnih obdobjih, koncentracija cvetnega prahu v ozračju najvišja. Dogajanje ob toplem in sončnem pomladnem dnevu lahko opišemo takole: zrna cvetnega prahu se začnejo sproščati že zjutraj, v dopoldanskem času, ko sonce ogreva tla, se toplejši zrak, ki je lažji, dviguje od tal in se meša s hladnejšim okoliškim zrakom. Skupaj z zrakom pa seveda kroži tudi cvetni prah, ki na ta način preide v višje plasti ozračja. Pozno popoldan in zgodaj zvečer, ko sonce zahaja, se ozračje umiri in cvetni prah se počasi spušča nazaj proti tlom. Zgodaj dopoldne in proti večeru se je potrebno izogibati sprehodom v naravi, športu in zračenju prostorov, saj je takrat koncentracija v prizemni plasti ozračja najvišja. V času glavnega cvetenja, ko je v zraku veliko cvetnega prahu, lahko koncentracija ostane visoka še ponoči in povzroča težave. Ob toplih pomladnih dneh, pogosto piha tudi šibak veter, ki še dodatno draži sluznico dihal in takrat so razmere najslabše. Če se veter okrepi, pa je učinek ravno nasproten, cvetni prah odnese precej visoko in se njegova koncentracija pri tleh tedaj močno zmanjša. 

Nič nenavadnega ni, da imajo alergiki najraje deževno vreme. Padavine namreč iz zraka sperejo cvetni prah, in vsaj začasno znižajo njegovo koncentracijo. Ko za dežjem posije sonce, se koncentracija cvetnega prahu močno poveča in stanje je še slabše kot pred padavinami. Rastline obožujejo vodo in če je toplo in sončno vreme, se njihov razvoj hitro nadaljuje. Stanje glede koncentracije cvetnega prahu je še slabše kot pred padavinami.