Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev za vsakogar

Svetovna zdravstvena organizacija, je 7. april, razglasila za Svetovni dan zdravja že leta 1950. Vsako leto se ta dan izpostavi z določeno temo s področja zdravja. 

Letošnji Svetovni dan zdravja poteka pod geslom: Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev: za vsakogar, vsepovsod. Glede dostopnosti do zdravstvenih storitev, je ta pojem večplasten, saj je potrebno v svetovnem merilu upoštevati zelo različne okoliščine. Dostopnost na osnovni ravni pomeni, kolikšna je raven družbene solidarnosti z bolnimi in vsemi tistimi, ki potrebujejo zdravstvene storitve, kolikšno je kritje iz javnih in zasebnih storitev, kakšna je fizična dostopnost do zdravstvenega varstva in do vrhunskih storitev. 100-odstotna dostopnost do tega, ni zagotovljena nikomur. Svetovna zdravstvena organizacija je univerzalno dostopnost opredelila kot pomembno človeško pravico, čeprav je v večini držav niso deležni niti v manjšem obsegu. 

Foto: sc-nm.si

"Pomembno preventivno vlogo igrajo presejalni programi za zgodnje odkrivanje bolezni in dejavnikov tveganja, pri čemer v Sloveniji v zadnjih 20 letih beležimo pomembne uspehe pri zmanjšanju bremena nekaterih rakov in prezgodnje zbolevnosti in umrljivosti za srčno-žilnimi boleznimi,˝ je za NIJZ povedal dr. Tit Albreht.

Upoštevati se mora dostopnost do dolgotrajne nege in oskrbe, dostopnost do paliativne oskrbe ter nege ob koncu življenja. Pri teh je v Sloveniji še veliko odprtega, financiranje in urejanje teh področij pa je v rokah politike na ravni države. Ne moremo pa niti mimo problematike čakalnih vrst. ˝Hitra obravnava bolnikov, ki potrebujejo usmerjeno zdravljenje, je v interesu celotne družbe, saj se bodo investiranja na tem področju odrazila v manjši zbolevnosti in umrljivosti, kot tudi v manjšem bremenu potreb po dolgotrajni negi in oskrbi,˝ poroča NIJZ. 

Foto: dj-slovenija.si

Kako pa je v Sloveniji?

Izboljšati je potrebno učinkovitost zdravstvenega sistema z boljšim izkoristkom zmogljivosti. Da bodo lahko bolnikom zagotovili visoko raven obravnave, bo potrebno spremljati in analizirati učinkovitost postopkov ter zdravljenje posameznih bolezni in izločiti določene diagnostične ter terapevtske postopke, ki so preseženi ali pa so se izkazali za neučinkovite. 

Tudi osebam, ki formalno nimajo obveznega zdravstvenega zavarovanja, je potrebno zagotoviti, da jim ne bo odtegnjena pravica do potrebnega zdravljenja, samo zaradi nezmožnosti plačila. Za boljšo dostopnost do zdravstvenega varstva bo potrebno dodati finančna sredstva, saj Slovenija po krizi še ni dosegla ravni izdatkov, ki jih je država namenila za zdravstvo pred krizo. Zaradi dokazane učinkovitosti investiranja v preventivo in zdravje, ter v postopke zdravljenja, je potrebno zagotoviti, da se bo ohranjala dinamika izdatkov za zdravstveno varstvo in raven solidarnosti.