Obeta se več gibanja za osnovnošolce

V septembru bo v nekaterih slovenskih šolah poskusno stekel projekt, ki za otroke predvideva po uro gibanja na dan, napoveduje ministrica za izobraževanje, znanost in šport, Maja Makovec Brenčič.

Gibalni oziroma motorični razvoj je najbolj izrazita oblika psihofizičnega razvoja. Gibanje je osnovna človekova potreba. Redno in zadostno gibanje posamezniku prinaša vrsto pozitivnih koristi skozi vsa starostna obdobja, posebno pomembno pa je v predšolskem in šolskem obdobju, saj vpliva na celostni razvoj otroka.

Ministrica je med drugim povedala, da je ideja o večjem številu ur gibanja na teden dozorevala že nekaj časa, v okviru projekta Zdrav življenjski slog, ki sicer poteka že osmo leto. Pomembno je sporočilo, da moramo vsi živeti v duhu zdravega življenjskega sloga, se v njem učiti in tudi vzgajati. Želja ministrice pa je bila, da se to preoblikuje v sistemsko rešitev, da bodo otroci vsak dan namenili gibanju eno uro.

Program Zdrav življenjski slog, ki ga financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, dobiva nove razsežnosti. Že prej je v njem sodelovala dobra petina vse osnovnošolske populacije, ki je izrazila željo po dodatni gibalni dejavnosti. Zdaj pa se Slovenija s projektom pridružuje nekaterim evropskim državam, ki so že spoznale, da je treba mlade z dodatno uro telovadbe spodbuditi h gibanju. Kot pravi ministrica, pri projektu ne gre le za dobro psihofizično počutje otrok, temveč tudi za ozaveščanje o zdravju in zdravih življenjskih navadah. V podporo pri odločitvi glede vsakodnevne gibalne dejavnosti v šoli,  je Brenčičeva navedla tudi raziskave, ki kažejo, da sta pristop in uspešnost učenja pogosto povezana s psihofizično kondicijo posameznika.

V projektu Zdrav življenjski slog, od leta 2015 do leta 2017, sodeluje 159 osnovnih šol, med njimi je tudi nekaj osnovnih šol iz pomurskega konca. V projektu tako med drugimi sodelujejo OŠ Bogojina, OŠ Puconci, OŠ Beltinci, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, OŠ Miška Kranjca Velika Polana, DOŠ I Lendava, OŠ I, II, III Murska Sobota, OŠ Radenci in še nekatere druge.

V primeru uspešnosti projekta si na ministrstvu obetajo tudi širitev na srednje šole in univerze. Posebno nujen je prehod na srednje šole, zlasti poklicne, kjer je, kot je razvidno iz športno-vzgojnih kartonov, precej manj manevrskega prostora za izboljšave.