Omejitve pri odškodninah za izbrisane - ureditev je protiustavna

Ustavno sodišče je zakonski člen, s katerim je zakonodajalec določil omejitev skupne višine denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim, ocenilo kot protiustavno.

Ureditev je ustavno sodišče razveljavilo s takojšnjim učinkom, za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninam izbrisanim. Za ostale oškodovance, je ustavno sodišče zakonodajalcu dalo devetmesečni rok, da sprejme novo ureditev, sicer bo razveljavitev 12. člena zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, začela veljati tudi zanje, pojasnjuje ustavno sodišče. Ustavno sodišče je sodiščem naložilo, da naj prekinejo sodne postopke, v katerih so izbrisani vložili tožbe za plačilo denarne odškodnine v sodnem postopku, do uveljavitve nove zakonske ureditve oz. do izteka odložnega roka. S tem bo v odprtih sodnih postopkih preprečena uporaba protiustavnega zakona.

Ustavno sodišče je v sporočilu za javnost pojasnilo, da so imeli tisti, ki so odškodninske pravde zoper državo sprožili pred uporabo omenjenega zakona in njihovi zahtevki niso zastarali, pričakovalno pravico do povračila škode zaradi izbrisa na podlagi 26. člena ustave. Zato so pričakovali, da bo višina denarne odškodnine odvisna od obsega škode ter ne bo omejena z zakonom.

Zakonodajalec je med trajanjem sodnih postopkov spremenil pogoje za uveljavljanje odškodninskih terjatev, in to v postopkih, v katerih je bila tožena država zaradi protipravnega ravnanja svojih organov oblasti, ugotavlja ustavno sodišče.

Omejitev višine denarne odškodnine lahko pomeni poslabšanje položaja

Po presoji sodišča je nekoliko drugačen položaj tistih, ki pred začetkom uporabe zakona niso imeli odprtih sodnih postopkov zoper državo zaradi uveljavljanja svojih odškodninskih zahtevkov oz. so take postopke do tedaj sprožili in so ti po prejšnji ureditvi zastarani. Zanje ni mogoče na splošno predpostaviti, da so imeli pričakovalno pravico do povračila škode na podlagi 26. člena ustave,  navaja ustavno sodišče.

Kot navaja siol.net je bil njihov položaj opredeljen le s pilotno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, ki je Sloveniji naložila obveznost, naj posebej uredi odškodninsko varstvo zaradi omilitve posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

Ureditev je protiustavna, ker zakon niti v posamičnih primerih, ni omogočil individualne presoje položaja posameznega oškodovanca. Protiustavna je zato izpodbijana zakonska določba v delu, ki se nanaša na drugo skupino oškodovancev.

Do tri-kratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku, je omejena skupna višina denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.