Slovenska škofovska konferenca podala pojasnilo glede cerkvenih prijav organom pregona

V zadnjem času veliko prahu dviga zgodba okoli župnika Andreja Zrima. Poraja se vprašanje, ali je Cerkev organom pregona dolžna prijaviti sum kaznivega dejanja tudi v primeru, ko žrtev tega izrecno ne želi. Sedaj se je odzvala tudi Slovenska škofovska konferenca.

Slovenska škofovska konferenca (SŠK) navaja, da Cerkev te dolžnosti vedno nima, posebej, ko domnevna žrtev oziroma njeni zastopniki temu izrecno nasprotujejo.

Pred nedavnim je namreč murskosoboška škofija sporočila, da je "zaradi suma kaznivega dejanja" iz župnije sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru umaknila župnika Andreja Zrima.

Na spletni strani škofije je škof Peter Štumpf zapisal: "Umik iz župnije pa nikakor ne pomeni, da je osumljeni resnično kriv; to bo pokazal postopek, po pravnem načelu, da je obtoženi nedolžen, dokler se nasprotno ne dokaže."

Ker naj bi se po neuradnih podatkih nekaterih medijev nekaj staršev pritožilo nad župnikovim nespoštljivim odnosom do otrok pri verouku, so na Policijski upravi Murska Sobota glede omenjene zadeve pojasnili, da primera ne preiskujejo.

Na načelno vprašanje medijev, ali je Cerkev v takih primerih dolžna naznaniti sum kaznivega dejanja pa na SŠK podrobno navajajo zakonodajo, ki govori o tem, kdo in kdaj je dolžan naznaniti sum kaznivega dejanja. Pri tem ocenjujejo, da glede na obstoječo zakonodajo sestavni deli Katoliške cerkve "niso dolžni v vsakem primeru prijaviti suma kaznivega dejanja, še zlasti tam, kjer domnevna žrtev temu izrecno nasprotuje in se ne želi javno izpostaviti ter seveda ne obstaja zakonska dolžnost prijave".

Na SŠK še dodajajo: "Na osnovi slovenske zakonodaje smo mnenja, da sestavni deli Katoliške cerkve upoštevajoč slovensko zakonodajo niso dolžni v vsakem primeru prijaviti suma kaznivega dejanja še zlasti tam, kjer domnevna žrtev temu izrecno nasprotuje in se ne želi javno izpostaviti ter seveda ne obstaja zakonska dolžnost prijave. Kolikor bi Cerkev prijavljala sume tovrstnih kaznivih dejanj v nasprotju s stališčem žrtve in določbami zakonodaje, potem bi se žrtve redkeje odločale za prijavo sumov spolnih zlorab. Ekspertna skupina za reševanje spolnih zlorab pri SŠK ima cerkvenopravno dolžnost, da žrtev oz. njene zakonite zastopnike seznani z možnostjo prijave pri državnih oblasteh (policija, državno tožilstvo), možnostjo začetka cerkvenega postopka ter ji zagotovi ustrezno brezplačno psihološko pomoč. Cerkev mora spoštovati odločitev domnevne žrtve oz. njenih zakonitih zastopnikov za kakšno prijavo se bodo odločili. Prav tako pa ima Cerkev dolžnost, da umakne duhovnika oz. pastoralnega delavca z župnije in ščiti njegovo dobro ime dokler na cerkvenem oz. državnem sodišču ni pravnomočno dokazano, da je kriv očitanega kaznivega dejanja. Ob tem pozivamo medije in ostalo javnost, da v takšnih primerih upoštevajo načelo, da je osumljeni nedolžen dokler se s pravnomočno odločbo ne dokaže, da je kriv očitanega dejanja."