https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
https://www.facebook.com/events/2499176920294703/
http://www.zniders.com/

INTERVJU

Z Jasmino Opec Vöröš o demografskih spremembah in poti v ZDA

23.04.2018 ob 6:00  

Mestna svetnica v Mestni občini Murska Sobota, »avtorica« ukrepa 500 evrov za novorojenčke v MOMS, Pomurka leta 2013, članica Sveta Vlade RS za aktivno staranje in medgeneracijsko sodelovanje. Trenutno zaposlena na Mladinskem svetu Slovenije, kjer se med drugim ukvarja tudi z vprašanji demografskih sprememb in medgeneracijskim sodelovanjem. Vse to in še veliko več je Jasmina Opec Vöröš. V tokratnem pogovoru z njo smo se dotaknili področja demografskih sprememb in njene letošnje poti v ZDA.


Imamo najhitreje starajoče prebivalstvo v Evropski uniji

Slovenija se sooča z velikim demografskim izzivom, saj njeno prebivalstvo spada med najhitreje starajoče se v Evropski uniji. Projekcije namreč kažejo, da bo leta 2060, predvidoma skoraj vsak tretji Slovenec star 65 ali več, kar bo prineslo izzive na vseh področjih: na socialnem, gospodarskem, stanovanjskem in zdravstvenem. Na trgu dela bo prihajalo do pomanjkanja delovne sile, kar pa se na določenih področjih dogaja že sedaj.

 Foto: Javna predstavitev Strategije dolgožive družbe, maja 2017 v Cankarjevem domu

»Spremenjene razmere med generacijami bodo prinesle učinke na popolnoma vseh področjih. Pomembno je, da se tega zavedamo in se začnemo ukvarjati z novimi rešitvami že danes, sicer bodo generacije, ki prihajajo, živele vedno slabše. V lanskem letu smo dobili Strategijo dolgožive družbe, kjer so navedene okvirne smernice za spremembe, še posebej na področju trga dela, vključevanja v družbo, zdravega in varnega okolja. A to ni dovolj. Konkretni akcijski načrti, ki bi jih morala pripraviti ministrstva, zamujajo že nekaj mesecev,« je povedala Opec Vöröševa, in poudarila, da se z omenjeno problematiko ne moremo soočati zgolj na nacionalni ravni, ampak jo je potrebno vključiti tudi lokalno skupnost. Z demografskimi vprašanji se bodo namreč posamezne regije v  Sloveniji, soočale na zelo različne načine. V nekaterih regijah, denimo Osrednjeslovenski, se bo prebivalstvo zaradi selitev s podeželja v mesto povečalo, drugje, tudi v Pomurju, pa obstaja nevarnost, da bo prebivalstva čedalje manj in bo čedalje starejše.

Med nujne ukrepe države zato uvršča tudi večjo decentralizacijo in oblikovanje regij, v okviru katerih se bodo oblikovali regijski ukrepi za soočanje z demografskimi izzivi. »V Sloveniji se preveč odločitev oblikuje na nacionalni ravni, premalo pa se ukrepi in politike prilagajajo posamezni regiji. Sprejem posameznega zakona ali objava razpisa za dodelitev sredstev je daleč premalo, da bi se kakovost življenja dvignila na višjo raven.« Sama pri svojem delu veliko študira primere iz tujine, pri čemer izpostavlja, da so najbolj uspešne pri soočanju z demografskimi izzivi tiste države, ki so oblikovanje ukrepov prenesle na regionalno ali na lokalno raven.

Stanovanjska politika enak ključnih za kakovostno življenje

Ena ključnih področjih, kjer so potrebne korenite spremembe, je po mnenju Opec Vöröševe stanovanjsko področje. »S stanovanjsko politiko se zadnjih 15, 20 let ni veliko ukvarjalo, ne na lokalni, ne državni ravni. Posledica danes je, da imamo na podeželju veliko praznih hiš ali velikih hiš, v katerih živijo starejši ljudje, ki pa s svojimi prenizkimi pokojninami niso sposobni teh hiš kakovostno vzdrževati. Po mestih imamo veliko blokov, kjer ni dvigal, zaradi česar predvsem starejši in bolni ostajajo v svojih stanovanjih. Na drugi strani se mladi izjemno težko preselijo na svoje. Neprofitnih stanovanja je daleč premalo, mladi pa zaradi nizkih plač težko dobijo kredit, da bi si lahko kupili lastno stanovanje ali hišo. Vse generacije zato živijo slabše kot bi živele, če bi Slovenija imela ustrezno stanovanjsko politiko.«

Po njenem mnenju bi morala država povečati sredstva za stanovanjsko politiko, saj Slovenija za to področje nameni manj kot pol odstotka BDP, povprečje EU pa znaša skoraj 5 odstotkov BDP-ja. Graditi bi morali več neprofitnih stanovanj, namenjati subvencije za prenovo obstoječih, dotrajanih hiš in stanovanj ter uvajati nove pristope. Pri tem izpostavi primer iz tujine, kjer nekatere države sofinancirajo prenovo hiše mladih družini, če pri sebi nastani starejšega sorodnika.

Posledice gospodarske krize najbolj občutili mladi, stari okrog 30 let

Prekmurje spada med regije, kjer demografske spremembe prinašajo največ izzivov. Imamo zelo izobraženo mlado generacijo, ki pa se je v zadnjih letih številčno izselila v tujino ali večja mesta. Gre za generacijo, ki je šolanje zaključila tik pred ali v času gospodarske krize in je po podatkih OECD utrpela največjo škodo.

Opec Vöröševa izpostavlja regionalizacijo kot eno ključnih rešitev, da bodo regije kot je Pomurje, lahko zajezile odseljevanje mladih in zagotovile kakovostno bivanje vseh generacij. »Veliko mladih in tudi ljudi drugih generacij je zaposlenih po raznih vladnih službah in agencijah, kjer opravljajo delo, ki bi ga lahko opravljali v domačem okolju, v kolikor bi obstajale regije in če bi država veliko svojih pristojnosti iz državne ravni prenesla na regionalno raven. Zakaj se mora nekdo iz Murske Sobote dnevno voziti na delo v Ljubljano, da tam v pisarni odloča o npr. prostorskih vprašanjih na Goričkem?« S prenosom pristojnosti, odločanja in upravnih postopkov iz državne na regijsko raven, bi posamezne regije lahko tudi učinkoviteje spodbujale gospodarski razvoj na svojem območju, dodaja Opec Vöröševa.

 Foto: Fotografija iz vrha EU na Švedskem, ki je bila lani novembra na temo rasti in novih delovnih mest v EU

V Združene države Amerike po izmenjavo izkušenj

Na povabilo ameriške vlade je preživela tri tedne v ZDA, kjer je bila vključena v program ameriškega zunanjega ministrstva, v okviru katerega povabijo strokovnjake iz različnih področij na izmenjavo izkušenj. Program sloviti tudi po tem, da je bilo vanj vključenih veliko število sedanjih in nekdanjih svetovnih voditeljev – od nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, italijanskega Romana Prodija pa do nekdanjih angleških premierjev Tonyja Blaira in Margaret Thacher. Izobraževanje je potekalo v Washingtonu, San Franciscu, v mestu Scottsdale, Arizona in New Yorku. V tem času so spoznali delovanje ameriškega političnega sistema, imeli različne pogovore s predstavniki ameriške vlade, nevladnih organizacij, podjetij, predvsem na tematiko razmer v svetu. Poudarek je bil na razmerah v Siriji, Bližnjem vzhodu ter Latinski Ameriki, dotaknili pa so se tudi varstva okolja ter kibernetske varnosti.

Kot pove Opec Vöröševa jo je presenetilo, da v Ameriki ni bilo človeka, ki bi vprašal, kje je Slovenija. Vse to pa zaradi prve dame ZDA Melanie Trump, na kar bi morali biti ponosni vsi Slovenci.

V zaključku pogovora je beseda nanesla na priznanja, na katere je Opec Vöröševa najbolj ponosna. »Moja starša sta me vzgajala v veri, da je potrebno ljudem pomagati, kadar potrebujejo tvojo pomoč. Zato mi je največje zadovoljstvo pri mojem delu, ko vidim, da sem nekomu lahko pomagala, da lažje in boljše živi. Iskren nasmešek in zahvala sta po mojem mnenju največ, kar ti nekdo lahko v zahvalo podari,« je za konec povedala Opec Vöröševa.

Foto: Na zunanjem ministrstvu ZDA

Foto: Osebni arhiv Jasmine Opec Vöröš

 

 

 

 

 

    Fotogalerija