https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
https://www.facebook.com/events/2499176920294703/
http://www.zniders.com/

INTERVJU

Bram D Hont, nizozemski slikar, ki na Goričkem ustvarja že četrt stoletja

 

Bram D’Hont je umetnik nizozemskega rodu, trenutno s partnerico živita v Prosečki vasi, čez zimo pa običajno odpotujeta na Nizozemsko, kjer obiščeta prijatelje.


Bram se je rodil na Nizozemskem, umetnost pa ga v mladosti ni pretirano zanimala. V Slovenijo je prišel preko umetniške kolonije na ALUO v Ljubljani, kjer se je tri mesece ukvarjal z litografijo. V tem času je spoznal Bredo, njegovo sedanjo partnerico. Skupaj sta odšla na Nizozemsko in potovala med Bramovim ter Bredinim domačim krajem. Čez nekaj let sta se odločila, da se ustalita v Sloveniji in tako sta našla idilični košček zemlje na še bolj idiličnem Goričkem. V kos goričkega kjer trenutno živita sta se zaljubila na prvi pogled. Soseda Micka, ki je takrat imela 65 let, ju je takoj povabila na pijačo in začutila sta, da je to pravi kraj za njiju. Skozi leta sta počasi spreminjala in nadgrajevala staro prekmursko ižo in jo popolnoma prenovila.

Za Brama je Goričko nekoliko eksotično, saj prihaja iz okolja, kjer ni nobenih hribov, na Goričkem pa uživa v pogledu na sosednje bregove in okolico. Všeč so mu gorički, majhni, a strmi hribi, prav tako pa uživa v ostalih elementih čudovite pokrajine.

Foto: Bram DDont nam je pokazal svoje delo 

Umetniška pot

V mladosti se z umetnostjo ni pretirano ukvarjal, imel pa je nečaka, ki ga je to zelo zanimalo, a mu starši niso dovolili, da bi se šolal v tej smeri. Bram ga je pri njegovem ustvarjanju vedno spremljal in to mu je dalo nek osnovni vpogled v umetniško ustvarjanje, vendar pa je tisti pravi interes za umetnost prišel pozneje. Ko je bil star 25 let, se je odločil za študij umetnosti.

V Groningenu se je ukvarjal predvsem s slikanjem in grafiko, njegov študij se je sicer nekoliko zavlekel, saj ga je zanimalo veliko stvari in je želel delati z različnimi tehnikami. Med drugim se je ukvarjal tudi z arhitekturo, fotografijo, jedkanjem, litografijo in še marsičem.

 

Foto: Bramov stari traktor

Kmetovanje

Bram pravi, da mu je kmetovanje všeč, saj je njegov oče bil kmetovalec. Ko sta z Bredo prišla na Goričko, si je zaželel imeti staro motorno kosilnico. Ob hiši imata tudi nekaj zemlje, na kateri vzgajata del lastne hrane, na travniku pa Bram goji oz. zbira rastline, ki so avtohtone pomurski regiji. Po končanem intervjuju nam je razkazal parcelo, različne rastline, ki jih ima, sadna drevesa in nekaj strojne mehanizacije. Hitro po motorni kosilnici je kupil še stari traktor. “Takrat, ko imaš svoj traktor, si pravi kmetovalec,” nam je povedal in se prisrčno nasmejal. S svojim delovanjem pri obdelovanju zemlje rad oponaša naravo in se drži načel permakulture.

Foto: Pokazal nam je rastline, ki rastejo na njegovem travniku

Nizozemska in Goričko

Čez zimo se Bram za nekaj mesecev rad odpravi na Nizozemsko, vendar pa je v začetku marca že rad na Goričkem, “saj se takrat vse začenja.” Tudi na Nizozemskem imajo čez zimo nekaj snega, vendar pa bližina morja nekoliko omili mraz in snežne padavine, zato so tam povprečne zimske temperature nekoliko višje, kot pri nas.

Všeč mu je prostor, ki ga ima na parceli, saj pravi, da na Nizozemskem ne moreš imeti toliko prostora zase. Všeč mu je, da lahko pridelata nekaj lastne hrane, kot so npr. paradižniki in podobno. Sicer je res, da veliko paradižnikov v naše trgovine pride iz Nizozemske, a ti zrastejo v rastlinjakih, saj imajo tam veliko zemeljskega plina za njihovo ogrevanje.

Ko je prvič prišel v Slovenijo, jo je seveda gledal skozi “nizozemske oči” in opazil kakšne razlike, a zdaj se je na naš način življenja že privadil. Pravi, da je imel nekaj problemov, ker jezika ne obvlada najbolje in je včasih koga s tem tudi užalil, “zdaj pa se večinoma samo smejim, pozdravim, rečem “na zdravje” pa je vse v najlepšem redu,” nam je v šali razložil in se nasmejal. Pravi, da imajo na Nizozemskem veliko tujcev in so kot družba bolj dovzetni za medkulturne spremembe. To prihaja že iz časov, ko je Nizozemska bila zelo pomembna trgovska dežela. Slovenija je v primerjavi veliko bolj homogena, saj imamo zelo malo migrantov in priseljencev. Ker je bila Nizozemska zelo bogata in pomembna v 16. stoletju, imajo to še vedno zabeleženo v lastni mentaliteti, pravi Bram. Opazil je, da Slovenije in Nizozemske ne moreš pretirano primerjati, vendar pa je opazil nekaj razlik. Slovenci so v njegovih očeh zelo delavni in se trudijo biti najboljši. Vsak se trudi imeti čim več znanja, npr. če pridemo na kmetijo, vsi vedo narediti vino, pridelati hrano in tako naprej. Pravi, da v Sloveniji obstaja prava mentaliteta, s katero lahko obdržimo in prenašamo to znanje na prihodnje generacije.

 

Foto: "Marof" - Bram DHont

Narava in umetnost

“Umetnost je zelo kompleksna,” je povedal Bram, ko smo ga povprašali o povezavi med njegovim ustvarjanjem in naravo oz. lokacijo kjer ustvarja. Pravi, da je narava osnovni motiv, ki ga umetnost uporablja. Ko se je Bram zečel ukvarjati z umetnostjo, ni vedel kaj naj slika. Ni mogel ugotoviti kateri motiv je za njega pravi. Takrat je ugotovil, da mora začeti na začetku in je začel z abstraktno umetnostjo. Nekaj takih del iz njegovega arsenala je trenutno razstavljenih v gradu pri Gradu na Goričkem. Takrat je začel raziskovati razne algoritme in ugotovil, da se nekateri ponavljajo tudi v naravi. Npr. fibonaccijevo zaporedje in podobno. Tako je plasti svojih prvih slik slikal 4 leta, vsako jutro, medtem pa je njegov sosed kupil prvi računalnik “Commodore 64.” Takrat sta Bramova zaporedja spravila še v računalniški jezik in s pomočjo tega ustvarila tudi glasbo. Ker je ugotovil, da lahko enaka zaporedja, še bolje od njega, obdeluje računalnik, se je odločil prenehati s tem delom. V razstavi drugega umetnika se je takrat prvič srečal s pojmom “entropija.” Koncept entropije ga je tako pritegnil, saj je uvidel, da vse v naravi teče po neki časovni premici. “Vse se giblje iz bolj organiziranega stanja v bolj kaotično.” To je bilo v nasprotju s tistim, kar je slikal takrat, saj je slikal na ponavljajoči način v “krogu” in kot neke vrste meditacijo. Od takrat naprej se trudi spajati to gibanje v premici in krožno gibanje. Taka zaporedja in načine obnašanja opaža tudi v vsakodnevnem in lastnem življenju.

Foto: Razložil nam je svoje delo z algoritmi

Foto: Navezava algoritmov na svoja prva dela

Bodoči projekti

Za nedavno razstavo je ustvaril nekaj čudovitih slik zimske pokrajine in pravi, da se takšno vrsto slikanja želi več ukvarjati tudi v bodoče. Dobil je tudi naročilo za sliko, ki bo stala kot ozadje ljubljanskega orkestra med nastopom v Zagrebu. V bistvu bo ustvaril neko vrsto vizualizacije glasbe, ki jo bodo igrali nastopajoči. Breda se ukvarja z meditacijo čuječnosti in za namene izobraževanja sta prenovila del hiše, ki služi kot meditacijski prostor in prostor za izvajanje joge ter drugih delavnic. S tem se želita ukvarjati tudi v prihodnje.

Foto: Prostor za meditacijo in jogo ter druge delavnice

Več fotografij v spodnji galeriji... 

    Fotogalerija