Pojasnila o razvoju petišovskega plinskega polja

Iz podjetja Geoenergo d.o.o. so nam posredovali točne informacije o predvidenih postopkih, potrebnih za nadaljnji razvoj naftno-plinskega polja Petišovci. Razvoj in proizvodnja plina na Petišovskem polju še vedno ostaja eden izmed ključnih gospodarskih projektov za razvoj severovzhodne Slovenije, hkrati pa zagotavlja večjo energetsko neodvisnost Slovenije.

Hidravlična stimulacija vrtin

Na novinarski konferenci, ki je potekala 8. novembra 2017 v Lendavi, so ob pričetku prodaje surovega neočiščenega zemeljskega plina hrvaški Ini povedali, da so sprožili postopke za pridobitev dovoljenj za nadaljnji razvoj plinskega polja. Takrat so javnosti tudi sporočili, da bo verjetno v prihodnosti potrebna oz. smiselna hidravlična stimulacija vrtin (ustaljen rudarski postopek), ni pa nujno, saj pri veliko obstoječih starih vrtinah le-ta ni bila potrebna, ter da bodo na podlagi rezultatov 6 mesečne testne proizvodnje pripravili plan nadaljnjih aktivnosti.

Poudarjajo, da nameravajo izvesti nenevaren ustaljen rudarski postopek, ki je natančno opisan tudi v obrazcu, ki so ga oddali na ARSO. Vrtini Pg-10 in Pg-11A se ne bosta hidravlično stimulirali istočasno, temveč ena za drugo. Čas trajanja hidravličnega lomljenja bo za posamezno vrtino okvirno 2 – 5 ur na fazo lomljenja, skupno do največ 25 ur na posamezno vrtino. Izvedba vseh pripravljalnih del v povezavi z lomljenjem bo trajala približno en do dva tedna. Povratno tekočino iz postopka hidravlične stimulacije se bo ujelo v mobilno cisterno in eventualno uporabilo še za izvedbo postopka v drugi vrtini, oziroma po uporabi predalo pooblaščenim prevzemnikom tovrstnih odpadkov. Postopek se bo lahko začel šele ko bodo izpolnjeni vsi pravni pogoji ter po tem, ko se bo skupaj z izvajalcem rudarskih del pregledalo opremo in ugotovilo, da je vsa oprema ustrezno testirana, pregledana in varna za uporabo.

Postopka hidravlične stimulacije bodo izvedli v podobnem obsegu kot leta 2011. Za hidravlično stimulacijo se predvideva poraba največ 1.800 m3 vode na vrtino v celotnem postopku lomljenja. Ker bo šlo za relativno majhno količino porabljene vode za hidravlično lomljenje (glede na ostale primere v svetu, kjer je poraba vode na eno lomljenje od 5.000 m3 do 20.000 m3), poseg ne bo vplival na vodno stanje na območju.

Nadaljnji razvoj Petišovskega polja

Zaradi zavedanja pomembnosti projekta in dolgotrajnih postopkov, vezanih na pridobitev dovoljenja za postavitev nove naprave za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih, so bili projektni partnerji primorani poiskati možnost prodaje surovega neočiščenega zemeljskega plina. Prodaja neočiščenega plina hrvaški Ini je stekla 1. novembra 2017. Njihov primarni cilj še vedno ostaja pridobitev dovoljenja za postavitev nove naprave za čiščenje zemeljskega plina, s katero bi lahko ustrezno očistili surovi zemeljski plin in ga predali v slovensko plinovodno omrežje. Njihovo glavno vodilo je zagotavljanje najvišjih varnostnih standardov in zanesljivost oskrbe. Trenutna dnevna proizvodnja iz obeh vrtin skupaj (Pg-10 in Pg-11A) znaša približno 40.000 Sm3. O vseh aktivnosti bodo javnost redno obveščali.

Način pridobivanja surovega zemeljskega plina na Petišovskem polju

Do danes je bilo na območju severovzhodne Slovenije izvrtanih preko 160 vrtin, prva hidravlična stimulacija je bila opravljena že leta 1956 in od takrat je bila izvedena v približno petdesetih vrtinah, pri čemer nikoli niso bili zaznani kakršnikoli negativni učinki na okolje, pitno vodo ali zdravje ljudi.

Hidravlična stimulacija ni Fracking

Vrtini Pg-10 in Pg-11A sta bili hidravlično stimulirani leta 2011. Ob tem je ključno poudariti, da postopka njune hidravlične obdelave slojev peščenjakov majhnega obsega (t.i. »hidravlična stimulacija«), ne moremo in ne smemo enačiti s hidravlično obdelavo oz. frakturiranjem skrilavcev velikega obsega s horizontalnimi vrtinami (t.i. »fracking«), ki jo izvajajo v ZDA, saj med njima obstajajo številne razlike, ki izvirajo predvsem iz geoloških razlik v sestavi tal.