FOTO: Neizkoriščenost ali izkoriščenost pomurskih jezer?

Pomurje ima več zajezitvenih jezer ali ribnikov, ki so danes namenjeni predvsem ribičem, manj pa drugih obiskovalcem. Nekatera med njimi so zelo zanemarjena, a tudi zaščitena. Zakaj Avstrijcem uspeva k njihovim umetnim jezerom privabiti zraven ribičev tudi druge obiskovalce?

Negovsko jezero je nastalo z zajezitvijo kunovskih potokov. V času vpadov Turkov na naše ozemlje je imelo jezero varovalno funkcijo, od leta 1967 pa je to zavarovano območje Krajinskega parka Negova. Pod jezom je do leta 1974 stal Sitarjev mlin. Ob jezu je globina 5 m in ravno na tem mestu so nekoč stali leseni bazeni, ki so bili namenjeni kopalcem. Večkrat se je tja odpravila tudi kakšna skupina otrok iz okoliških vrtcev ali šol. Danes lahko tukaj raste vodni orešek in beli lokvanj, občasno pa tukaj domujejo tudi ribiči.

Glede na to, da se okolica jezera razen klopi še ni uredila, bi bila potrebna redna vzdrževalna dela (košenje trave, urejanje poti). Posledično bi mogoče s tem privabili več turistov oziroma domačih in tujih obiskovalcev. Občina Gornja Radgona je skozi projekt Radgonski biseri skupaj s partnerji skušala izboljšati razmere na območju Negovskega jezera, a je to zaščiteno območje posebnega ekološkega pomena. Problematično je tudi veliko število parcelnih lastnikov na tem območju pripeljalo do tega, da je onemogočen vsakršni dialog. Vožnjo po jezeru bi morale dovoliti pristojne državne službe.

Blaguško jezero, ki leži v občini Sveti Jurij ob Ščavnici se zdi na prvi pogled zdi zelo urejeno, ob njem potekajo tudi Blaguški tek in druge ribiške prireditve. Nastalo je z zajezitvijo Blaguškega potoka. S tem so omogočili, da bi se v času jesenskega in spomladanskega dežja zbrala odvečna voda in v poletnem času (suši) omogočila namakanje sosednjih polj.

Danes je to jezero izgubilo prvotno vlogo svojega nastanka, poudarek je na turizmu in ribištvu. Na jezeru se v poletnem času lahko zepeljete s lesenimi čolni na vesla ali imate piknik v neokrnjeni naravi bukovih gozdov.

Jezero Gajševci je od Ljutomera oddaljeno le 6-7 km. Varstvenemu območju z drstišči je namenjeno 8 ha jezera, preostalo je namenjeno ribičem. Tukaj potekajo tako občinske kot državne ribiške tekme. Globina jezera se giblje od 1-3 metre.

Izvajanje ribolova na način ujemi spusti in ob tem tudi kampiranje je dovoljeno le na severni strani jezera (od pritoka reke Ščavnice do njenega izliva iz jezera). S 1.1.2018 je uporaba čolnov na jezeru dovoljena le ob merjenju globine, hranjenju rib in za redke eventualne primere (izvleke ribe). Uporaba daljinsko vodenih čolnov je prepovedana izjema je čas med med ribolovom na način ujemi spusti. Občina Križevci pri Ljutomeru je za surfrje, ribiče in druge obiskovalce uredila tudi pot ob jezeru. 

Na območju Pomurja je še več umetnih ali zajezitvenih jezer, ki so nastale za namen namakanja ali ribolova. Eden večjih problemov pa je tudi njihova kakovost. Slednja se je z leti zelo slabšala, saj so nekoč kopalne vode postale neprimerne za kopanje. Razlog so razna škropiva, ki jih uporabljajo kmetje pri obdelovanju kmetijskih površin. Ob tem se poraja vprašanje, kaj bi lahko naredili tamkašnji domačini, da bi bilo stanje omenjenih jezer boljše? 

Več fotografij v spodnji galeriji ...