Židan: Za gradnjo Piramide v Pomurju je vsaj osem primernih lokacij

V dvorani Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Petanjcih je prejšnji teden potekal tretji "Vanekov ekološki četrtek". Tokrat je bila tema okrogle mize Odpravljanje zaraščanja kmetijskih zemljišč v Pomurju in Sloveniji, udeležil pa se jo je tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan.

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Zveza ekoloških gibanj Slovenije sta priredila že tretji "Vanekov ekološki četrtek", na katerem je potekala okrogla miza na tekmo Odpravljanje zaraščanja kmetijskih zemljišč v Pomurju in Sloveniji. Omenimo še, da je na prvih dveh dogodkih je bilo govora o okoljskem pravu in biodiverziteti, prihodnjič pa bo tematika sevanje.

V uvodu je Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj na kratko predstavil problematiko zaraščanja kmetijskih površin, s katerim se srečujemo zadnjih 18 let. Na ta zelo resen problem je opozarjal že preminuli profesor in geograf dr. Avguštin Lah, v zadnjem času pa se ga je zavedati začela tudi slovenska politika. Lipič je izpostavil še, da se je v preteklosti izgubilo veliko dobrih kmetijskih površin tudi na račun gradenj trgovskih centrov in obrtnih con, tudi letalski muzej v obliki piramide pa so želeli graditi na najbolj rodovitnih tleh, do česar pa na srečo ni prišlo.

Proaktivno delovanje ministrstva, za Piramido bi bilo osem primernejših lokacij

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je v uvodu povedal, da je ob nastopu na to funkcijo imel polno mizo projektov, za katero konkurirajo najboljše kmetijske površine. "Zavedamo se, da kmetijstvo ne sme biti zaviralec razvoja, zato odslej delamo proaktivno, kar pomeni, da ponudimo druge lokacije," pravi Židan in dodal, da so na pobudo državnega sekretarja dr. Andreja Horvata preučili možne druge lokacije za Piramido in jih našli kar osem, od tega dve v Mestni občini Murski Soboti, večina pa jih je v Pomurju.

V preteklosti se je izgubilo veliko kmetijskih zemljišč

"Kot prehranski minister moram delovati po načelih kmetijske politike. Danes smo ponovno soočeni s tem, ali je hrane dovolj," je povedal Židan in navedel, kakšne so napovedi za prihodnost. Ker pa imamo že tako ali tako malo kmetijskih površin, pa le-te izginjajo zaradi zaraščenosti. Tako je bilo v tridesetih letih prejšnjega stoletja v Sloveniji le 35 odstotkov gozda, zdaj ga je že 60 odstotkov. Samo v zadnjih osemnajstih letih se je na ta račun izgubilo 16 odstotkov kmetijskih zemljišč. Nekdanji prvi mož Panvite je ob tem dejal, da bi resurs moral biti svetinja, česar pa se v preteklosti niso držali in so se izgubljala najboljše kmetijske površine, tudi na račun izgradnje avtocest.

S sprejetim zakonom se bo to uredilo

Mag. Židan meni, da se bo to področje uredilo s sprejetim zakonom o varovanju kmetijskih zemjišč, ki je že pripravljen in bi bil lahko, v kolikor ne bo preveč vloženih amandmajev, sprejet že v tem mesecu. Minister se je dotaknil tudi pomorov čebel, pri katerem so aktivirali načela previdnosti, kar pomeni, da so prepovedali še nekatera sredstva. V prihodnosti bodo po naročilu parlamenta preučevali sinergijske vplive, kar je kar je korak v smer, kamor doslej nihče ni hodil.

V nadaljevanju so svoja mišljenja med drugim podali še župan občine Tišina Franc Horvat, nekdanji poslanec Geza Džuban, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota dr. Stanko Kapun, Stanka Dešnik iz Krajinskega parka Goričko in sekretar državnega sveta Marjan Maučec.