Korak bližje k ustanovitvi novega lekarniškega javnega zavoda v Murski Soboti

Murskosoboški mestni svetniki so na včerajšnji redni seji sprejeli odlok o določitvi mreže javne lekarniške dejavnosti.

Murskosoboški mestni svetniki so na predzadnji seji mestnega sveta, ki se je odvijala aprila, mestni upravi naložili, da prouči vse možnosti izvajanja lekarniške dejavnosti na območju MOMS. Na včerajšnji redni seji mestnega sveta pa so že obravnavali predlog Odloka o določitvi mreže javne lekarniške dejavnosti na primarni ravni v MOMS. S sprejemom odloka so odprl možnost organiziranja samostojnih javnih lekarn na območju mestne občine. Pripravljena ekonomska presoja kaže na smiselnost takšne odločitve za večjo dostopnost in višjo kakovost storitev javne lekarniške mreže v mestu.

Z obravnavo in sprejemom odloka o določitvi mreže javne lekarniške dejavnosti je mestni svet določil, da se oskrba prebivalstva z zdravili opravlja kot javna služba z organiziranim javnim zavodom. Sprejem odloka sledi zakonodajnim spremembam na tem področju, hkrati pa mestni občini omogoča več možnosti za prihodnjo organiziranost lekarniške dejavnosti v mestu.

Zaradi spornega poslovanja javnega zavoda Pomurske lekarne se s sprejetim odlokom namreč ustvarja možnost, da se na območju MOMS organizira samostojen javni lekarniški zavod z oddelitvijo enot Pomurskih lekarn na njenem območju. Ekonomska presoja, ki jo je v ta namen pripravil Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Pravne fakultete Univerze v Mariboru, namreč kaže, da Pomurske lekarne na območju MOMS ustvarijo skoraj polovico prometa iz naslova javne službe, da obstoječi javni zavod danih resursov ne izkorišča optimalno in da izkazuje najnižji presežek prihodkov nad odhodki med vsemi primerjanimi lekarnami v Sloveniji.

Ker so enote javnega zavoda Pomurske lekarne organizirane le v 10 od skupaj 25 občin ustanoviteljic, v ostalih namreč dejavnost opravljajo koncesionarji, to po ugotovitvah študije predstavlja tveganje za nadaljnjo vzdržno razvojno strategijo obstoječega načina organiziranja javne lekarniške dejavnosti. Samostojni mestni lekarniški zavod bi tako ustvarjal boljše finančne rezultate, s tem pa bi lahko zagotovil tudi boljšo dostopnost in višjo kakovost storitev pri oskrbi ljudi z zdravili in lekarniškimi storitvami. Omenjena ekonomska presoja dokazuje, da je tak scenarij dolgoročno finančno in poslovno vzdržen model, saj zagotavlja največjo možno dostopnost, stalno vlaganje v razvoj in večjo kakovost ter zadovoljevanje potreb prebivalstva na zakonit, transparenten in gospodaren način.